<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Rast treh drevesnih vrst na s težkimi kovinami obremenjenih tleh pred in po izvedeni remediaciji</dc:title><dc:creator>Novak,	Jan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Eler,	Klemen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šibanc,	Nataša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>tla</dc:subject><dc:subject>remediacija tal</dc:subject><dc:subject>EDTA</dc:subject><dc:subject>onesnaženje</dc:subject><dc:subject>težke kovine</dc:subject><dc:subject>bukev (Fagus sylvatica L.)</dc:subject><dc:subject>gorski javor (Acer pseudoplatanus L.)</dc:subject><dc:subject>smreka (Picea abies Karst.)</dc:subject><dc:subject>lončni poskus</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi smo raziskovali vpliv težkih kovin na prirastek treh drevesnih vrst: bukve (Fagus sylvatica L.), gorskega javorja (Acer pseudoplatanus L.) in smreke (Picea abies (L.) H.Karst.). S težkimi kovinami onesnažena tla smo pridobili iz treh lokacij: Žerjav pri Mežici, Prevalje ter Podklošter (Arnoldstein, Avstrija). Tla so se med lokacijami razlikovala po tipu, matični podlagi in rabi tal (gozdna in kmetijska tla). Polovico vsakega vzorca tal smo predhodno remediirali s postopkom spiranja s pomočjo kelatnega liganda EDTA, ki je namenjen odstranjevanju težkih kovin iz tal. Sadike izbranih vrst smo gojilil v remediiranih in neremediiranih tleh v lončnem poskusu. Na začetku poskusa smo v tleh pred in po remediaciji določevali prisotnost oziroma ostanek težkih kovin. Lončni poskus je trajal štiri rastne sezone, vsako sezono smo vsem sadikam izmerili višino in ob koncu prirastke statistično ovrednotili. V remediiranih tleh se je izkazala boljša rast drevesnih sadik vendar pa slabše preživetje, v neremediiranih pa nasprotno slabša rast in boljše preživetje sadik. Razlike rasti so bile vidne tudi med vrstami, javor je imel največjo prirast v remediiranih tleh, smreka pa najmanjšo. Analiza težkih kovin v v tleh je pokazala, da so bile vsebnosti Cd, Pb in Zn v remediiranih tleh nižje kot v remediiranih tleh. Analiza listov in iglic je pokazala razlike v vsebnosti težkih kovin med sadikami, gojenimi v remediiranih in neremediiranih tleh. Ugotavljamo, da je remediacija tal s postopkom spiranja tal s pomočjo kelatnega liganda postopek, ki zmanjša količine težkih kovin v tleh in zmanjša njihov privzem v liste sadik ter izboljša njihovo višinsko rast vendar pa ne izboljša njihove verjetnosti za preživetje.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-19 08:15:07</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188189</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 290057</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
