<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Povezanost statičnega in dinamičnega ravnotežja s spolom, indeksom telesne mase in količino organizirane telesne dejavnosti pri otrocih prvega in drugega razreda osnovne šole</dc:title><dc:creator>Rodič,	Barbara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tomc Žargi,	Tina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kacin,	Alan	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>ravnotežje</dc:subject><dc:subject>statično ravnotežje</dc:subject><dc:subject>dinamično ravnotežje</dc:subject><dc:subject>osnovnošolski otroci</dc:subject><dc:subject>indeks telesne mase</dc:subject><dc:subject>telesna dejavnost</dc:subject><dc:description>Uvod: Ravnotežje predstavlja pomembno gibalno sposobnost, ki omogoča ohranjanje stabilnosti telesa med mirovanjem in gibanjem ter je ključno za uspešno izvajanje vsakodnevnih dejavnosti. V zgodnjem osnovnošolskem obdobju se sposobnost ravnotežja še razvija, nanjo pa lahko vplivajo različni dejavniki, kot so spol, indeks telesne mase (ITM) in telesna dejavnost. Namen: Namen magistrskega dela je bil ovrednotiti statično in dinamično ravnotežje pri otrocih prvega in drugega razreda osnovne šole ter ugotoviti, ali se rezultati testov ravnotežja razlikujejo glede na spol in kategorijo ITM ter ali so povezani s tedensko količino organizirane telesne dejavnosti. Metode dela: V presečno kvantitativno raziskavo je bilo vključenih 99 otrok, starih med šest in osem let, z dveh ljubljanskih osnovnih šol. Statično ravnotežje smo ocenili s testom stoje na eni nogi v treh različnih pogojih (z odprtimi očmi na stabilni podlagi, z zaprtimi očmi na stabilni podlagi ter z odprtimi očmi na nestabilni podlagi), dinamično ravnotežje pa s testom hoje po gredi. Podatke o starosti in organizirani telesni dejavnosti smo pridobili z vprašalnikom, antropometrične značilnosti pa z meritvami. Za statistično analizo smo uporabili Mann-Whitneyjev test in Spearmanovo korelacijo. Rezultati: Dekleta so dosegla statistično značilno boljše rezultate od fantov pri statičnem ravnotežju z odprtimi očmi na stabilni podlagi (p = 0,009) in na nestabilni podlagi (p = 0,006), medtem ko pri statičnem ravnotežju z zaprtimi očmi in dinamičnem ravnotežju nismo ugotovili razlik med spoloma. Prav tako nismo ugotovili statistično značilnih razlik v rezultatih testov ravnotežja glede na kategorijo ITM ali vključenost v organizirano telesno dejavnost. Poleg tega nismo ugotovili statistično značilne povezanosti med ITM in rezultati testov ravnotežja niti med tedensko količino organizirane telesne dejavnosti in rezultati testov ravnotežja. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da so razlike med spoloma pri otrocih prvega in drugega razreda osnovne šole prisotne predvsem pri določenih oblikah statičnega ravnotežja, medtem ko povezave med ravnotežjem, kategorijo ITM in organizirano telesno dejavnostjo nismo potrdili. Rezultati se skladajo z nekaterimi že izvedenimi raziskavami, treba pa bi bilo izvesti še dodatne raziskave za slovensko populacijo z bolj reprezentativnim vzorcem ter bolj specifičnimi meritvami telesne pripravljenosti otrok.</dc:description><dc:publisher>[B. Goršin]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-19 07:46:47</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188185</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.8</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 165506</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 291915523</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
