Izkušnje delovnih terapevtov z uporabo podporne in nadomestne komunikacijeRomih Rexhaj, Lorena (Avtor) Oven, Alenka (Mentor) Bratun, Urša (Recenzent) diplomska deladelovna terapijakomunikacijski pripomočkigovorno-jezikovne motnjesamostojnostkvalitativna raziskavaUvod: Komunikacija je temeljna človekova potreba, ki posamezniku omogoča izražanje želja, mnenj in čustev ter vključevanje v socialno okolje. Pri uporabnikih s težjimi govorno jezikovnimi motnjami ima podporna in nadomestna komunikacija pomembno vlogo pri izboljšanju samostojnosti, participacije ter kakovosti življenja. Delovni terapevt prispeva k izbiri, prilagoditvi in učenju uporabe ustreznih komunikacijskih sistemov ter podpira vključevanje v vsakodnevne okupacije. Namen: Namen diplomskega dela je raziskati izkušnje delovnih terapevtov v Sloveniji pri uporabi podporne in nadomestne komunikacije ter pridobiti vpogled v njihovo vlogo pri izbiri posameznih oblik PINK in namenu njihove uporabe v delovnoterapevtski obravnavi. Delo se osredotoča tudi na prepoznavanje ovir in izzivov pri izbiri, prilagajanju in uvajanju ter na zaznane odzive uporabnikov in njihovih svojcev. Metode dela: Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop. Podatke smo pridobili s poglobljenimi polstrukturiranimi intervjuji s sedmimi delovnimi terapevtkami, ki imajo izkušnje na področju podporne in nadomestne komunikacije ter so ustrezale vključitvenim kriterijem. Pridobljene podatke smo obdelali s kvalitativno vsebinsko analizo. Rezultati: Oblikovali smo pet glavnih kategorij: izkušnje z različnimi oblikami podporne in nadomestne komunikacije, vloga delovnega terapevta, prednosti uporabe, izzivi in ovire ter znanje in kompetence za uporabo. Udeleženke raziskave se najpogosteje srečujejo z nizkotehnološkimi in visokotehnološkimi oblikami podporne komunikacije. Vlogo delovnega terapevta prepoznavajo predvsem pri ocenjevanju uporabnikovih zmožnosti, prilagajanju dostopa do pripomočka, ustreznem nameščanju ter prenosu uporabe pripomočka v vsakodnevne okupacije. Kot glavne prednosti so izpostavile možnost izražanja, večje zadovoljstvo, manj vedenjskih težav, večjo samostojnost in boljše vključevanje v socialno okolje. Med ovirami so navedle omejitve uporabnikov, zavračanje pripomočka, počasnejšo komunikacijo, finančne in tehnološke težave, nezadostno uporabo v domačem okolju ter premalo znanja strokovnjakov in komunikacijskih partnerjev. Razprava in zaključek: Podporna in nadomestna komunikacija je pomembna oblika podpore uporabnikom s težjimi govorno-jezikovnimi motnjami, saj omogoča učinkovitejšo komunikacijo, večjo samostojnost in aktivnejše vključevanje v vsakodnevno življenje. Njena uspešna uporaba je odvisna od individualne prilagoditve komunikacijskega sistema, uporabnikovih zmožnosti, interdisciplinarnega sodelovanja, podpore svojcev in dosledne uporabe pripomočka v naravnem okolju. Delovni terapevti imajo pri tem pomembno vlogo, vendar ugotovitve kažejo na potrebo po več formalnega izobraževanja in praktično usmerjenih usposabljanj. Smiselno bi bilo izvesti nadaljnje raziskave z uporabniki, svojci in drugimi strokovnjaki.[L. Romih Rexhaj]20262026-09-19 07:46:26Diplomsko delo/naloga188181UDK: 615.851VisID: 165502COBISS_ID: 291833347sl