<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Spremembe okupacij in okupacijskega ravnovesja mladih mater študentk</dc:title><dc:creator>Neudauer,	Klara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bratun,	Urša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Domajnko,	Barbara	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>vloga matere</dc:subject><dc:subject>materinstvo</dc:subject><dc:subject>postnatalno obdobje</dc:subject><dc:subject>okupacijska znanost</dc:subject><dc:subject>vsakodnevne aktivnosti</dc:subject><dc:description>Uvod: Materinstvo je pomemben prehod v življenju ženske. V tem času ženska pridobi novo vlogo – vlogo matere. Spremenijo se okupacijsko ravnovesje, prioritete, rutine in vloge. Mlade matere študentke so matere, ki so stare manj kot 25 let in se redno izobražujejo. Vloga študentke in vloga matere sta vlogi, ki ju mora mati ohranjati v ravnovesju, kar je praviloma zelo težka naloga. Izobraževanje za mater pridobi novo vrednoto, saj so otroci lahko eden izmed motivatorjev za zaključitev študija. Delovna terapija ima lahko pomembno vlogo v obdobju materinstva, saj podpira matere pri izvajanju novih vlog in pri vzdrževanju okupacijskega ravnovesja. Namen: Namen diplomskega dela je proučiti spremembe okupacij, okupacijskega ravnovesja ter življenjskih vlog mladih mater študentk pred in po rojstvu otroka. Metode dela: Uporabili smo kvalitativno raziskovalno metodo. Podatke smo zbrali s pomočjo polstrukturiranih poglobljenih intervjujev. Vključene so bile ženske, ki se redno izobražujejo, so stare med 18 in 25 let ter imajo otroke, stare do pet let. Intervjuje smo prepisali in kvalitativno vsebinsko analizirali. Rezultati: S pomočjo analize intervjujev smo oblikovali tri teme: (ne)podporno okolje, življenjske vloge in prosti čas ter področja materinega vsakodnevnega funkcioniranja. Vsa ta področja so pomembna za vzdrževanje okupacijskega ravnovesja in kakovostno izvajanje vlog. Ugotovili smo, da je bila pri udeleženkah jasno izražena razlika okupacijskega ravnovesja ter vlog pred in po rojstvu otrok. Najizrazitejša sprememba se je nanašala na izvajanje vloge partnerke in prijateljice ter prostočasne aktivnosti in učenje. Razprava in zaključek: Iz raziskave smo ugotovili, da je največ sprememb pri okupacijskem ravnovesju nastalo v prvem letu otrokove starosti. Udeleženke so opustile hobije in vloge zaradi skrbi za otroka. Po prvem letu otrokove starosti so udeleženke imele boljše okupacijsko ravnovesje in so prevzele vloge, ki so jih imele v preteklosti. Te vloge so udeleženke izvajale bolj prilagojeno kot pred rojstvom otroka. S podporo okolja so udeleženke lažje vzdrževale okupacijsko ravnovesje in se vključevale v prostočasne aktivnosti. Udeleženke so povedale, da je vloga matere zahtevna, vendar lepa in se skozi obdobja odraščanja otroka spreminja.</dc:description><dc:publisher>[K. Neudauer]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-19 07:46:21</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188180</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.851</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 165501</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 291799299</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
