<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Spremembe številčnosti izbranih vrst divjadi na območju Zveze lovskih družin Gorenjske v obdobju 1957-2024</dc:title><dc:creator>Krofl,	Ajda	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jerina,	Klemen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Flajšman ,	Katarina 	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>odstrel</dc:subject><dc:subject>gozdnatost</dc:subject><dc:subject>rekonstrukcija</dc:subject><dc:subject>dolgoročni trend</dc:subject><dc:subject>dinamika</dc:subject><dc:subject>spremembe</dc:subject><dc:subject>Zveza lovskih družin Gorenjske</dc:subject><dc:subject>Gozdnogospodarsko območje</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu smo preučevali dolgoročne spremembe številčnosti izbranih vrst divjadi na območju Zveze lovskih družin Gorenjske (ZLDG) v obdobju 1957–2024. Kot posredni kazalnik populacijskih trendov številčnosti smo uporabili zgodovinske in sodobne podatke o odstrelu. Rekonstruirali smo spreminjanje gozdnatosti obravnavanega območja ter z linearno regresijsko analizo preverili časovne trende odstrela in njegovo povezanost z gozdnatostjo.  Rezultati so pokazali naraščanje odstrela jelenjadi, srnjadi, gamsa in divjega prašiča, medtem ko je odstrel poljskega zajca, fazana in poljske jerebice upadal. Najizrazitejše spremembe smo ugotovili pri jelenjadi, kjer je bil povprečni odstrel v zadnji tretjini obdobja raziskave 20,71-krat višji kot v prvi tretjini. Pri poljski jerebici je bil povprečni odstrel v zadnji tretjini obdobja 50-krat nižji kot v prvi. V obravnavanem obdobju se je gozdnatost  območja povečala za 15 %. Značilno pozitivno povezavo med gozdnatostjo in odstrelom smo ugotovili pri gamsu, pri poljskem zajcu pa je bila povezava negativna; pri jelenjadi smo ugotovili statistično značilno povezavo (p = 0,04992), pri ostalih vrstah pa povezava ni bila statistično značilna. Rezultati potrjujejo izrazite dolgoročne spremembe populacijskih trendov izbranih vrst divjadi, vendar jih ni mogoče pojasniti zgolj s spreminjanjem gozdnatosti, saj nanje vplivajo tudi drugi okoljski dejavniki, značilnosti življenjskega prostora in način upravljanja z divjadjo</dc:description><dc:publisher>[A. Krofl]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-19 07:17:41</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188148</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 630*15''1957/2024''(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 290051</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 292369923</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
