<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Slovenski zapisi mest sosednjih držav v Atlasih za osnovne in srednje šole ter v Slovenskih pravopisih</dc:title><dc:creator>Rodeš,	Marjeta	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Štumberger,	Saška	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Atlas za osnovne in srednje šole</dc:subject><dc:subject>krajevna naselbinska imena</dc:subject><dc:subject>Slovenski pravopis</dc:subject><dc:subject>Organizacija združenih narodov</dc:subject><dc:subject>standardizacija zemljepisnih imen</dc:subject><dc:description>Cilj magistrskega dela je ugotoviti, kako se je v Atlasu sveta za osnovne in srednje šole od leta 1979 do danes spreminjal zapis izbranih desetih mest in v kolikšni meri so na to vplivali Slovenski pravopis in Resolucije Organizacije združenih narodov. Raziskovana mesta so Benetke, Dunaj, Pulj, Reka, Rim, Videm, Budimpešta, Milano, Gradec in Beljak. 
V teoretičnem delu so predstavljene institucije oz. priročniki, ki vplivajo na zapis zemljepisnih imen v atlasih. V empiričnem delu sem z metodo komparacije primerjala zapise desetih mest v atlasih različnih izdaj na zemljevidih Evrope, Srednje Evrope in Sredozemlja s Slovenskim pravopisom in Resolucijam OZN. Poleg tega sem z anketo preverila, kako zgoraj našteta mesta zapisujejo in med vzgojno-izobraževalnim procesom uporabljajo učitelji geografije, slovenščine in zgodovine.  
Postavila sem tri hipoteze. Prvo hipotezo – poimenovanja zemljepisnih imen sosednjih držav se bodo v ponatisih Atlasov za osnovne in srednje šole od leta 1979 do danes razlikovala – sem potrdila, saj so v Atlasu iz leta 1979 na zemljevidu Evrope le podomačena imena, od leta 2002 naprej pa sta zapisani izvirna in podomačena oblika. 
Drugo hipotezo, da se je zapis zemljepisnih imen v podomačeni obliki začel v enem od ponatisov Atlasov za osnovne in srednje šole, sem tudi potrdila, saj je od leta 2002 v ospredju podomačena oblika, v oklepaju pa izvirna.

Tretjo hipotezo, da Resolucije OZN vplivajo na zapis zemljepisnih imen v Atlasu za osnovne in srednje šole, sem potrdila. V Atlasu za osnovne in srednje šole iz leta 2002, v poglavju O podomačevanju tujih krajevnih imen, je zapisano, da sledijo resolucijam OZN. Izpostavljeno pa je, da so največje izjeme eksonimi, ki so slovenska tradicionalna poimenovanja in del slovenskega besednega bogastva in pogleda na svet.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-18 07:17:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>188050</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 630057</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
