Cerkveno in versko v nesakralni toponimiki Ljubljane skozi stoletjaGolec, Boris (Avtor) mestna toponimikaLjubljanaulična imenacerkvesamostaniideološko čiščenjeLjubljana je v primerjavi z drugimi evropskimi prestolnicami posebna po svoji toponimiki – imenih trgov, cest, ulic, vse do (ne)vidnih mikrotoponimov. Od ideološkega očiščenja leta 1952 dalje niti v okolici reprezentativnih cerkva – vključno s stolnico – ni poimenovanj po njihovih patrocinijih, odpravljena pa je bila tudi velika večina drugih s Cerkvijo in vero povezanih nazivov. Prispevek je namenjen ugotavljanju, kaj se je od nastanka mesta do danes dogajalo z ljubljansko nesakralno toponimiko cerkvenega in verskega izvora. Skozi stoletja so Ljubljančani po cerkvah, kapelah in samostanih poimenovali posamezna območja, trge, ulice in ceste, pogosto (priložnostno) opisno. Takšna praksa je v slovenščini in nemščini – ta je bila do sredine 19. stoletja pisni uradovalni jezik in v njej se je pisalo praktično vse – trajala nekako do začetka 19. stoletja, ko je mestni magistrat določil stalna ulična imena, tedaj samo nemška. Medtem ko je o toponimiki dotlej spontano odločal ljudski glas in le malo zapisovalska tradicija (v nemščini), je poslej glavno vlogo prevzela mestna oblast –imena trgov, cest in ulic pa so postala in do danes ostala politikum. Nekaterih novih poimenovanj za stare lokacije ljudstvo sicer ni sprejemalo ali so se uveljavljala le stežka, vendar neuradna raba na uradno nomenklaturo ni mogla več vplivati tako kot prej.20262026-09-17 14:40:59Članek v reviji188029UDK: 930:81'373.21(497.4Ljubljana)ISSN pri članku: 0006-5722DOI: 10.34291/BV2026/02/GolecCOBISS_ID: 289923843sl