<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Učinek pripovedovanja in branja zgodb na razvoj pisnega sporočanja učencev 4. razreda</dc:title><dc:creator>Peternelj,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Petek,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pripovedovanje</dc:subject><dc:subject>branje</dc:subject><dc:subject>učenci</dc:subject><dc:subject>4. razred</dc:subject><dc:subject>zgodba</dc:subject><dc:subject>pisno sporočanje</dc:subject><dc:subject>slovenska ljudska pravljica</dc:subject><dc:description>Učenec z razvito zmožnostjo pisnega sporočanja lahko izkaže svoje znanje, izrazi misli, ideje in čustva, kasneje pa je uspešen pri delu in pri grajenju odnosov. Pisno sporočanje se razvija v povezavi s tremi drugimi sporazumevalnimi dejavnostmi: govorjenjem, branjem in poslušanjem. Med slednje spada tudi poslušanje branih ali pripovedovanih zgodb. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, ali pripovedovanje zgodb učencem v primerjavi z branjem zgodb učinkoviteje vpliva na razvoj njihovega pisnega sporočanja. 
V raziskavi smo uporabili kvazieksperimentalni primerjalni pristop. Vanjo sta bila vključena dva oddelka 4. razreda osnovne šole, v katerih je skupaj sodelovalo 43 učencev. Ena skupina je bila štiri tedne deležna intervencije pripovedovanja slovenskih ljudskih pravljic, druga pa intervencije branja istih pravljic. Pred začetkom in po koncu štiritedenske intervencije so učenci zapisali obnovo slišane pravljice. V obnovah smo analizirali število vseh zapisanih besed, število različnih besed, število povedi, povprečno število besed in stavkov v povedi ter vključenost bistvenih vsebinskih delov zgodbe v obnovo. Raziskali smo tudi zbranost učencev med poslušanjem zgodb ter ugotavljali, kateri od obeh načinov podajanja pravljic je bil učencem ljubši.
Zaradi začetne neenakovrednosti skupin rezultatov ni bilo mogoče interpretirati kot neposrednega dokaza večje učinkovitosti ene ali druge intervencije. Rezultati kažejo, da sta tako branje kot pripovedovanje povezana z napredkom na posameznih področjih pisnega sporočanja. Učenci so po intervenciji v obeh skupinah v povprečju zapisovali več besed, uporabili več različnih besed ter tvorili daljše povedi. V skupini z intervencijo branja smo opazili statistično značilno izboljšanje števila različnih besed, medtem ko se je povprečno število besed v povedi statistično značilno povečalo v obeh skupinah. Učenci so kot ljubši način podajanja zgodb pogosteje izbrali pripovedovanje. Rezultati so pokazali tudi manj vedenj nezbranosti med branjem ter večjo zavzetost učencev med pripovedovanjem. 
Z ugotovitvami iz raziskave in pregledom literature želimo učitelje in starše ozavestiti o številnih pozitivnih učinkih, ki jih učencem prinaša poslušanje branih in pripovedovanih zgodb. S tem pa jih želimo spodbuditi, da bi v korist učencev med poukom zgodbe pogosteje ne le brali, temveč tudi pripovedovali.</dc:description><dc:publisher>K. Peternelj</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-17 08:31:19</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187987</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 028(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 210660</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 291621123</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
