<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Elektroencefalografski korelati kognitivno-zaznavnih motenj pri shizotipiji</dc:title><dc:creator>Kovačič,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bon,	Jurij	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>elektroencefalografija</dc:subject><dc:subject>zaznavanje</dc:subject><dc:subject>Mirovni EEG</dc:subject><dc:subject>Lempel-Zivova kompleksnost (LZC)</dc:subject><dc:subject>magično mišljenje</dc:subject><dc:subject>nanašalnost</dc:subject><dc:subject>nenavadne zaznave</dc:subject><dc:subject>shizotipija</dc:subject><dc:description>Shizotipija je večdimenzionalni konstrukt, ki zajema osebnostne dejavnike ter značilen kognitivno-zaznavni slog, ki se izraža v subkliničnih oblikah psihotičnih ali psihotičnim podobnih pojavov. Med njene osrednje kognitivno-zaznavne motnje spadajo magično mišljenje, nanašalnost in nenavadne zaznave, ki označujejo posebnosti v zaznavanju, interpretaciji in pripisovanju pomena dogodkom ter izkustvom. Namen magistrske naloge je raziskati elektroencefalografske (EEG) korelate shizotipije ter navedenih kognitivno-zaznavnih motenj ter tako prispevati k boljšemu razumevanju nevrofizioloških mehanizmov, povezanih s shizofrenim spektrom.
Raziskava je temeljila na analizi rezultatov Vprašalnika shizotipske osebnosti [angl. Schizotypal Personality Questionnaire; SPQ-32] in EEG-posnetkov v mirovanju, zbranih v normativni populaciji ter pri posameznikih z diagnozo razpoloženjskih motenj. Analizirane so bile tri EEG značilke: spektralna moč, aperiodična aktivnost in spontana raznolikost nevronskega signala, merjena z Lempel-Zivovo kompleksnostjo (LZC). Za preučevanje povezav med izraženostjo shizotipije in značilkami so bili uporabljeni linearni modeli z mešanimi učinki.
Rezultati so pokazali, da je višja izraženost shizotipije povezana s specifičnimi vzorci spontane možganske aktivnosti, pri čemer so bile najizrazitejše povezave ugotovljene v centralnih, parietalnih in temporoparietalnih možganskih regijah. Med posameznimi kognitivno-zaznavnimi motnjami je bila najizrazitejša povezava pri nanašalnosti, ki je poleg naštetih regij izkazala povezavo s povečano aktivnostjo frontalnih predelov. Pri magičnem mišljenju so bile ugotovljene spremembe le v centralni regiji, medtem ko pri nenavadnih zaznavah ni bilo ugotovljenih statistično pomembnih povezav. Opaženi vzorci možganske aktivnosti so skladni s predpostavko, da so pri posameznikih z višjo izraženostjo shizotipije prisotne subtilne spremembe v ravnovesju med ekscitacijo in inhibicijo. Dodatna analiza normativne populacije nakazuje, da bi lahko imelo desno temporo-parietalno stičišče (rTPJ) pomembno vlogo pri subkliničnih oblikah shizotipije.
Ugotovitve podpirajo razumevanje shizotipije kot kontinuuma med normativnimi in kliničnimi izrazi psihotičnih fenomenov ter nakazujejo, da se tudi subklinične oblike psihotičnim podobnih izkustev odražajo v značilnih vzorcih možganske aktivnosti v mirovanju. Raziskava združuje klinično psihološke in nevroznanstvene pristope in prispeva k boljšemu razumevanju nevrofizioloških osnov shizotipije ter tako odpira možnosti za nadaljnje raziskovanje povezav med spontano možgansko aktivnostjo in pojavi psihotičnega spektra.</dc:description><dc:publisher>N. Kovačič</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-17 08:30:46</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187983</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616.8-073.97(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 210658</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 291615235</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
