<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Simuliranje kvantnega pomnilnika na alkalijskih atomih</dc:title><dc:creator>Urlep,	Bor Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žitko,	Rok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jeglič,	Peter	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kvantni pomnilnik</dc:subject><dc:subject>alkalijski atomi</dc:subject><dc:subject>elektromagnetno vzbujena prosojnost</dc:subject><dc:subject>koherentno ujetje populacije</dc:subject><dc:subject>polariton temnega stanja</dc:subject><dc:subject>spinski val</dc:subject><dc:subject>Maxwell-Blochove enačbe</dc:subject><dc:subject>Dopplerjeva razširitev</dc:subject><dc:description>Z elektromagnetno vzbujeno prosojnostjo (EIT) dosežemo, da za resonančno svetlobo sicer neprepusten ansambel alkalijskih atomov postane prosojen. V tem procesu nastane kolektivna vzbuditev, tako imenovani polariton temnega stanja, ki predstavlja superpozicijo svetlobnega in atomskega stanja. Razmerje med obema komponentama določa skupinsko hitrost polaritona, ki jo lahko nadzorujemo s koherentnim kontrolnim svetlobnim poljem. Na ta način kvantno stanje vhodne svetlobe koherentno prepišemo v kolektivno stanje atomov in ga po določenem času ponovno preberemo. EIT velja za zelo perspektiven način shranjevanja svetlobe. V nalogi modeliramo glavne procese kvantnega pomnilnika tipa EIT na alkalijskih atomih s poudarkom na analizi stanj posameznih atomov in ga numerično simuliramo. Rezultate simulacij primerjamo z rezultati laboratorijskih eksperimentov. Pri tem se je izkazalo pomembno, da upoštevamo disipativne procese, za kar uporabimo formalizem odprtih kvantnih sistemov.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-17 08:16:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187978</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 164333</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 291396099</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
