<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uporaba fotogrametrije pri spremljanju izkopa predora T8 na projektu 2TDK</dc:title><dc:creator>Bilc,	Alenka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vižintin,	Goran	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pal,	Andrej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>izkop predora</dc:subject><dc:subject>primerjava natančnosti</dc:subject><dc:subject>bližnjeslikovna fotogrametrija</dc:subject><dc:subject>tahimetrična izmera</dc:subject><dc:description>Diplomska naloga na primeru predora T8 v okviru projekta drugi tir Divača–Koper obravnava problem spremljanja izkopov predorov, pri katerih so tradicionalne merske metode pogosto časovno zahtevne, dražje in lahko zahtevajo delo na težje dostopnih ali nevarnih območjih. Cilj naloge je raziskati uporabo bližnjeslikovne fotogrametrije za spremljanje izkopa predora ter oceniti njeno natančnost, uporabnost in možnosti vključitve v obstoječe sisteme spremljanja.
Metodologija temelji na pregledu teoretičnih osnov fotogrametrije, analizi praktičnega primera ter primerjavi fotogrametričnih in klasičnih geodetskih metod glede natančnosti, hitrosti, stroškov in varnosti izvedbe meritev. Rezultati so bili ovrednoteni z dvema primerjavama: primerjavo profilov v programu Amberg TMS ter neposredno primerjavo tahimetrično izmerjenih točk s fotogrametričnim 3D-modelom. Primerjava profilov v programu Amberg TMS je pokazala standardni odklon 0,031 m, povprečno odstopanje 0,004 m in največje odstopanje 0,190 m. Pri neposredni primerjavi tahimetrično izmerjenih točk s fotogrametričnim 3D-modelom je standardni odklon znašal 0,020 m, povprečno odstopanje 0,002 m, največje odstopanje pa 0,070 m, kar potrjuje, da je neposredna primerjava s površino modela metodološko ustreznejša ocena geometrijske natančnosti.
Omejitve raziskave so povezane z analizo enega praktičnega primera ter vplivom pogojev zajema podatkov, kot so osvetlitev, vidljivost in kakovost posnetkov, na doseženo natančnost. Ugotovitve kažejo, da lahko bližnjeslikovna fotogrametrija predstavlja učinkovito dopolnilo klasičnim metodam spremljanja izkopov predorov, pri določenih nalogah pa tudi alternativo. Rezultati potrjujejo njen potencial za spremljanje geometrijskih sprememb in evidentiranje napredovanja izkopa.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-16 09:00:09</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187919</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 117059</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
