<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Energetska politika Evropske unije v odnosu do Rusije</dc:title><dc:creator>Durkov,	Gregor	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Nikolić,	Bruno	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>energetska varnost</dc:subject><dc:subject>odnosi med EU in Rusijo</dc:subject><dc:subject>energetska soodvisnost</dc:subject><dc:subject>energetska politika EU</dc:subject><dc:subject>geopolitični vpliv energije</dc:subject><dc:subject>diverzifikacija virov</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo analizira energetske odnose med Evropsko unijo (EU) in Rusijo ter proučuje, kako je energetska odvisnost vplivala na zunanjepolitično enotnost in strateško avtonomijo EU. V ospredju sta dve raziskovalni vprašanji: (1) Kako sta se skozi različna zgodovinska obdobja razvijali energetski odnosi med EU in Rusijo ter (2) Kako je energetska soodvisnost vplivala na skupne odzive EU v času kriz, zlasti po letih 2014 in 2022. Namen raziskave je bil identificirati ključne razvojne faze energetsko-političnih odnosov ter ovrednotiti, v kolikšni meri je energetska odvisnost omejevala sposobnost EU za enotno delovanje v kriznih razmerah. Metodološki pristop temelji na kombinaciji deskriptivne, induktivne in komparativne metode, analiza pa črpa iz uradnih dokumentov EU, sekundarne literature in političnih izjav. Teoretski okvir združuje koncept kompleksne soodvisnosti, ki poudarja asimetrijo v odnosih odvisnosti. Empirični rezultati potrjujejo, da so infrastrukturni projekti (npr. Nord Stream 1 in 2), vloga Gazproma in divergentni interesi držav članic prispevali k razdrobljenosti energetske politike EU. Sankcije proti Rusiji so bile sicer politično pomembne, vendar so se pogosto razvodenele zaradi notranjih kompromisov in izjem. Poskusi oblikovanja enotne energetske strategije (npr. načrt REPowerEU) so naleteli na omejitve predvsem zaradi prepletanja nacionalnih interesov, odvisnosti od ruskih energentov in institucionalne šibkosti skupne zunanje politike. Zaključno poglavje nakaže tri možne scenarije prihodnjih odnosov: popolno ločitev, redefinirano soodvisnost in selektivno sodelovanje. V vseh primerih ostaja ključni izziv sposobnost EU oblikovati enoten, odporen in vrednotno usklajen pristop k energetski politiki. Ugotovitve diplomskega dela so uporabne pri oblikovanju skupnih nabav, ocenjevanju tveganj dobaviteljev in omejevanju bilateralnih odvisnosti.</dc:description><dc:publisher>[G. Durkov]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-14 14:50:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187800</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 32:061.1EU(470)(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 21154</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 291554307</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
