<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Eksperimentalna karakterizacija polialaninskih regij v fazni separaciji tekoče-tekoče</dc:title><dc:creator>Struna,	Gašper	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hadži,	San	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>polialaninski peptidi</dc:subject><dc:subject>fazna separacija tekoče-tekoče</dc:subject><dc:subject>krožni dikroizem</dc:subject><dc:description>Fazna separacija tekoče–tekoče (LLPS) predstavlja pomemben mehanizem organizacije biomolekul v celicah in sodeluje pri nastanku nemembranskih biomolekularnih kondenzatov. Poleg številnih fizioloških procesov je povezana tudi z razvojem različnih nevrodegenerativnih bolezni, zato je razumevanje molekulskih dejavnikov, ki pomembno vplivajo na njen nastanek, pomembno. Med zaporedji, ki lahko pomembno vplivajo na fizikalno-kemijske lastnosti peptidov, so tudi polialaninske regije, katerih podaljšanje je povezano z nepravilnim zvijanjem proteinov in agregacijo. Namen magistrskega dela je bil sintetizirati polialaninske peptide z različnim številom alaninskih ostankov ter raziskati vpliv dolžine polialaninskega odseka in robnih regij na njihove strukturne in biofizikalne lastnosti. Peptidom smo določili topnost, preverili vpliv dodatka soli na topnost, določili porazdelitveni koeficient med organsko fazo in vodo ter s spektroskopijo krožnega dikroizma spremljali vpliv dolžine peptida, koncentracije, temperature in drugih eksperimentalnih pogojev na sekundarno strukturo. Sposobnost tvorbe LLPS smo preverili preko primerjave med modelnima peptidoma PR-15 in WGR-1 ter s sintetiziranimi polialaninskimi peptidi. Ugotovili smo, da so temperatura in nekateri drugi eksperimentalni pogoji pri daljših peptidih povzročili izrazite spremembe CD-spektrov, medtem ko v preučevanem koncentracijskem območju vpliva koncentracije na sekundarno strukturo nismo zaznali. Medtem ko sta modelna peptida potrdila ustreznost uporabljenega eksperimentalnega pristopa za spremljanje LLPS, sintetizirani polialaninski peptidi v uporabljenih pogojih niso izkazovali primerljive sposobnosti tvorbe biomolekularnih kondenzatov, saj so pretežno tvorili agregate ali gelu podobne strukture. Dobljeni rezultati prispevajo k boljšemu razumevanju povezave med aminokislinskim zaporedjem polialaninskih regij, njihovimi strukturnimi lastnostmi in faznim obnašanjem ter predstavljajo izhodišče za nadaljnje raziskave vpliva zaporedja peptidov na nastanek biomolekularnih kondenzatov.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-14 10:00:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187769</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 25787</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 303042563</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
