<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Dejavniki posttravmatske osebnostne rasti po razpadu partnerske zveze na prehodu v odraslost</dc:title><dc:creator>Žvanut,	Lara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Puklek Levpušček,	Melita	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prehod v odraslost</dc:subject><dc:subject>razpad partnerske zveze</dc:subject><dc:subject>posttravmatska rast</dc:subject><dc:subject>osebnostna prožnost</dc:subject><dc:subject>socialna opora</dc:subject><dc:description>Razpad partnerske zveze je za mlade na prehodu v odraslost pogosta in razvojno pomembna izkušnja, ki lahko poleg negativnih psiholoških posledic vodi tudi v posttravmatsko osebnostno rast. Namen magistrskega dela je bil preučiti, kako se z rastjo po razpadu partnerske zveze pri mladih na prehodu v odraslost povezujejo osebnostna prožnost, zaznana socialna opora in situacijski dejavniki razpada zveze ter kateri izmed teh dejavnikov k njeni napovedi prispevajo bolj pomembno in neodvisno. Spletni vprašalnik so izpolnili mladi odrasli (N = 275, 76,7 % žensk), stari od 18 do 30 let, ki so v zadnjih 24 mesecih doživeli razpad partnerske zveze, ki je trajala vsaj mesec dni. Udeleženci so izpolnili Connor-Davidsonovo lestvico osebnostne prožnosti, Večdimenzionalno lestvico zaznane socialne opore, Vprašalnik posttravmatske rasti, odgovorili pa so tudi na vprašanja o značilnostih razpadle zveze in njihovega trenutnega partnerskega statusa. Rezultati so pokazali, da se z višjo posttravmatsko osebnostno rastjo po razpadu partnerske zveze povezujejo višja osebnostna prožnost, višja zaznana socialna opora, daljše trajanje pretekle zveze, več časa od razhoda in nižja zaznana kakovost pretekle zveze, medtem ko glede na spol, spolno usmerjenost, vlogo pri razhodu in starost nisem ugotovila povezanosti oziroma razlik. Zaznana socialna opora se je izkazala za najmočnejši samostojni napovednik posttravmatske rasti, sledili sta ji dolžina in kakovost pretekle zveze, medtem ko je osebnostna prožnost ob upoštevanju drugih dejavnikov izgubila svoj samostojni prispevek. Končni model je pojasnil petino variance posttravmatske osebnostne rasti. Magistrsko delo prispeva k razumevanju dejavnikov, ki mladim po razpadu partnerske zveze omogočajo osebnostno rast.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-13 07:50:50</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187734</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 628919</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
