Pripravljenost Japonske na naravne nesrečePolšak, Katarina (Avtor) Culiberg, Luka (Mentor) veliki vzhodnojaponski potresregija Tōhokucunamipripravljenost na naravne nesrečepotres pri Nankajski prelomniciPotres in cunami, ki sta 11. marca 2011 prizadela regijo Tōhoku in sta danes znana kot veliki vzhodnojaponski potres, sodita med najhujše naravne nesreče v sodobni zgodovini Japonske. Magnituda potresa, višina cunamija in število žrtev so močno presegli vsa dotedanja pričakovanja. Glede na stopnjo potresa in obseg cunamija je bilo število žrtev razmeroma majhno, kar je mogoče pripisati dobro razvitemu sistemu za obvladovanje naravnih nesreč. Japonska uporablja tako strukturne (npr. morske stene in valobrani) kot nestrukturne ukrepe (npr. evakuacijske vaje). Kljub temu so bili ti ukrepi zasnovani na bistveno manj zahtevnih scenarijih, zato so se v številnih primerih izkazali za nezadostne. Poleg tega so med prebivalci ustvarili lažen občutek varnosti, kar je negativno vplivalo na pravočasnost in učinkovitost evakuacije ter posledično prispevalo k večjemu število žrtev. Na podlagi izkušenj iz velikega vzhodnojaponskega potresa so po letu 2011 na Japonskem prenovili sistem pripravljenosti na naravne nesreče. Ena glavnih sprememb je bil konceptualni premik od najbolj verjetnega k najhujšemu možnemu scenariju. Prav tako je veliki vzhodnojaponski potres prispeval k večji ozaveščenosti o naravnih nesrečah in izboljšanju splošne pripravljenosti nanje po vsej Japonski. V prvem delu naloge sem analizirala, kako so takrat obstoječi ukrepi in protokoli vplivali na število smrtnih žrtev zaradi cunamija, v drugem delu pa sem predstavila vpliv te naravne nesreče na nadaljnji razvoj japonskih protiukrepov in protokolov za primer cunamija.[K. Polšak]20262026-09-13 07:46:15Diplomsko delo/naloga187698UDK: 502(520)VisID: 628883COBISS_ID: 290946051sl