Primerjava permeabilnostnih lastnosti monoslojev celičnih linij EA.hy926 in Caco-2Istenič, Maks (Avtor) Žakelj, Simon (Mentor) Kirbus, Klemen (Komentor) permeabilnostcelice Caco-2celice EA.hy926navidezni permeabilnostni koeficientTranswell®Permeabilnost je poleg topnosti ena od ključnih lastnosti, ki določajo peroralno biološko uporabnost učinkovin, njeno vrednotenje pa najpogosteje temelji na uveljavljenem sistemu celic Caco-2, gojenih na ploščah Transwell®. Prenos uporabe celične linije s Transwell® sistema na mikrofluidni sistem organa na čipu odpira možnost vrednotenja permeabilnosti, v razmerah, ki so lahko bližje fiziološkim pogojem. To pa zahteva ponovno preučitev gojitvenih postopkov za prenos na mikrofluidne sisteme, kjer praviloma uporabljamo CO2 neodvisni medij. V naši nalogi smo ovrednotili permeabilnostne lastnosti celic Caco-2 in celic EA.hy926 v dveh različnih celičnih medijih in vpliv časa gojenja na permeabilnostne lastnosti obeh celičnih linij, kot pripravo na kasnejši prenos celičnih linij na mikrofluidiko. Celice Caco-2 in EA.hy926 smo gojili na ploščah 24-Transwell® in njihovo permeabilnost ovrednotili z navideznim permeabilnostnim koeficientom na naboru petnajstih spojin, dodatno pa smo integriteto celičnih monoslojev spremljali z meritvami transepitelijske električne upornosti. Pri celicah Caco-2 smo najprej izvedli eksperiment po standardnih pogojih gojenja 21 ± 2 dni v po Dulbeccu spremenjenem Eaglovem mediju z zmanjšano vsebnostjo glukoze in rezultate primerjali z eksperimenti, kjer so bile celice vzgojene v CO2 neodvisnem mediju. Permeabilnost različnih spojin skozi celice Caco-2 je bila po 21 dneh gojenja v CO2 neodvisnem mediju veliko nižja kot v po Dulbeccu spremenjenem Eaglovem mediju z zmanjšano vsebnostjo glukoze, zato smo se na podlagi meritev transepitelijske električne upornosti odločili skrajšati čas gojenja na 7 dni. Pri skrajšanem času gojenja so bili rezultati primerljivi z rezultati standardnega gojenja, torej se celice Caco-2 v CO2 neodvisnem mediju obnašajo podobno kot v medijih za pospešeno rast in diferenciacijo. Skrajšanje časa do poskusa je ključno tudi za poskuse na mikrofluidnih sistemih, kjer je zmogljivost metode in možnost paralelizacije manjša. Celice EA.hy926 smo gojili v po Dulbeccu spremenjenem Eaglovem mediju z zmanjšano vsebnostjo glukoze in CO2 neodvisnem mediju 14 dni. Vrednosti navideznega permeabilnostnega koeficienta in transepitelijske upornosti so bile med obema medijema primerljive, a celični monosloj EA.hy926 ne razlikuje dobro med permeabilnostnimi skupinami osnovanimi na absorpciji iz prebavnega trakta in preverjenimi na celicah Caco-2. Zato smo se preverili še podaljšanje časa gojenja, kar ni izboljšalo ločevanja permeabilnostnih skupin. Iz tega smo sklepali, da daljši čas gojenja ne ojača bariernih lastnosti monosloja celic EA.hy926. Glede na rezultate smo zaključili, da je gojenje celic EA.hy926 v CO2 neodvisnem mediju primerljivo z gojenjem v po Dulbeccu spremenjenem Eaglovem mediju z zmanjšano vsebnostjo glukoze, raziskovanje permeabilnostnih lastnosti pa nadaljujemo na mikrofluidnih sistemih, kjer bo možno preveriti tudi vpliv prisotnosti strižnih sil na monosloj celic.20262026-09-12 08:45:32Magistrsko delo/naloga187643VisID: 128821sl