Kaotropni stres kot dejavnik rasti ubikvitarnih gliv iz različnih ekstremnih okolijPredalič, Brina (Avtor) Novak Babič, Monika (Mentor) Gunde Cimerman, Nina (Komentor) glivehalotolerancakserotolerancaMgCl2MgSO4poliekstremofilnostGlive so ubikvitarni mikroorganizmi, znane po sposobnosti rasti tudi v okoljih, kjer so razmere za bivanje skrajne. Med taka spadajo tudi okolja s povišanimi koncentracijami soli. V magistrski nalogi smo določali prisotnost enakih rodov in vrst gliv v sedmih, geografsko različnih ekstremno slanih okoljih. Ugotovili smo, da so vsem okoljem skupni gojljivi predstavniki štirih glivnih rodov Alternaria, Aspergillus, Cladosporium in Penicillium, ki so bili običajno zastopani z vsaj tremi vrstami. Po svoji geografski razširjenosti je izstopala vrsta C. sphaerospermum, ki je bila prisotna v kar štirih izbranih različnih slanih okoljih. Pri izbranih rodovih in vrstah smo nato preučevali rast pri različnih koncentracijah MgCl₂ in MgSO₄ v gojiščih z znižano in standardno koncentracijo hranil. Rast gliv je bila izrazito boljša pri visokih koncentracijah MgSO₄ v primerjavi z MgCl₂. Pri 2,0 M koncentraciji MgCl₂ so rastli le štirje izolati od skupno 76 testiranih, kar nakazuje na močan kaotropni inhibitorni učinek te soli. Nasprotno je pri 2,5 M MgSO₄ raslo kar 65 od 76 izolatov, pri čemer smo pri 27 izolatih ocenili rast kot zelo dobro. Rezultati potrjujejo, da MgCl₂ predstavlja za glive bistveno bolj stresno okolje kot MgSO₄, kar je skladno s konceptom kaotropnosti, saj MgCl₂ močneje destabilizira celične strukture. Ugotovili smo tudi, da nizka razpoložljivost hranil še dodatno okrepi zaviralni učinek soli, kar opozarja na pomembno interakcijo med ionskim stresom in razpoložljivostjo hranil oz. energijo potrebno za rast pri hiperslanih pogojih. Ugodni hranilni pogoji ključno vplivajo na sporulacijo preučevanih gliv, saj je bila ta najgostejša na osnovnem in zmerno osiromašenem gojišču ter pri zmernih koncentracijah MgSO₄. Med vsemi izolati smo definirali štiri potencialno poliekstremofilne vrste (A. terreus, C. halotolerans, C. sphaerospermum ter P. chrysogenum). Zaradi opisanih lastnosti rasti so taki izolati potencialno zanimivi in primerni za biotehnološke procese, ki potekajo pri povišani slanosti ali pri bioremediaciji slanih odpadnih voda. Za boljše razumevanje in uporabo bi bile potrebne nadaljne molekularne analize in raziskave, ki bi preučevale kombinirane učinke več okoljskih dejavnikov.20262026-09-12 07:17:09Magistrsko delo/naloga187617VisID: 288653COBISS_ID: 290980355sl