<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv ekstremnosti rastiščnih razmer na debelinsko rast drevesnih vrst v pragozdu Krokar</dc:title><dc:creator>Rihar,	Ana Ivana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Nagel,	Thomas Andrew	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>debelinska rast</dc:subject><dc:subject>pragozd Krokar</dc:subject><dc:subject>pragozdovi</dc:subject><dc:subject>gozdni rob</dc:subject><dc:subject>rastišče</dc:subject><dc:subject>rastiščne razmere</dc:subject><dc:subject>debelinski prirastek</dc:subject><dc:subject>bukev</dc:subject><dc:subject>jelka</dc:subject><dc:description>Namen diplomske naloge je bil proučiti vpliv ekstremnosti rastiščnih razmer na debelinsko rast drevesnih vrst v pragozdu Krokar. Primerjali smo debelinsko rast na dveh stalnih raziskovalnih ploskvah z različnimi rastiščnimi značilnostmi. Ploskev 1 se nahaja na robu pragozda na bolj skalovitem in ekstremnem rastišču, ploskev 2 pa v notranjosti pragozda z ugodnejšimi rastiščnimi razmerami. Analiza debelinske rasti je temeljila na podatkih meritev prsnih premerov iz let 1985, 2012 in 2022. Zaradi merilne napake pri uporabi merilnega traku, ki je bila pri nekaterih meritvah večja od dejanskega debelinskega prirastka smo podatke za leto 2017 izločili iz analize. Skupno smo analizirali 397 dreves, od tega 51 jelk, 337 bukev in 9 gorskih javorjev. Za vsako drevo smo izračunali povprečni letni periodični debelinski prirastek, razlike med ploskvama, vrstami in obdobji pa smo preverili z opisno statistiko ter z analizo kovariance (ANCOVA), pri čemer smo kot kovariato vključili začetni prsni premer. Prilagojeni povprečni letni debelinski prirastki so bili v obdobju 2012–2022 večji kot v obdobju 1985–2012 pri vseh proučevanih drevesnih vrstah. V prvem obdobju je največji debelinski prirastek dosegla bukev, v drugem obdobju pa jelka. Prilagojeni debelinski prirastki so bili pri bukvi v obeh obdobjih statistično značilno večji na ploskvi v notranjosti pragozda, pri jelki pa so bili statistično značilno večji na ploskvi znotraj pragozda le v obdobju 1985–2012. Gorski javor smo zaradi premajhnega vzorca izpustili iz analize kovariance. Rezultati potrjujejo, da rastiščne razmere vplivajo na debelinsko rast dreves, pri čemer se odziv na rastiščne razmere razlikuje med drevesnimi vrstami.</dc:description><dc:publisher>[A. I. Rihar]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-12 07:16:52</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187615</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 630*52:630*101(253)(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 288651</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 291983363</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
