<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv avksina in rastnega substrata na rast in razvoj potaknjencev izbranih križancev pravega kostanja (Castanea crenata × Castanea sativa)</dc:title><dc:creator>Bizjak,	Jakob	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Osterc,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Medič,	Aljaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Marsol</dc:subject><dc:subject>Maraval</dc:subject><dc:subject>kremenčev pesek</dc:subject><dc:subject>perlit</dc:subject><dc:subject>substrat</dc:subject><dc:subject>IBA</dc:subject><dc:subject>meglenje</dc:subject><dc:subject>zeleni potaknjenci</dc:subject><dc:subject>koreninjenje</dc:subject><dc:description>Delo proučuje možnosti izboljšanja protokola za vegetativno razmnoževanje pravega kostanja (Castanea sp.) z zelenimi potaknjenci v meglilnem sistemu, s poudarkom na premagovanju fizioloških omejitev koreninjenja in zmanjševanju tveganja za pojav bolezni (Phytophthora cambivora, Cryphonectria parasitica). V raziskavi smo analizirali odziv dveh komercialno pomembnih hibridnih sort (C. crenata × C. sativa), 'Marsol' in 'Maraval', na sestavo substrata (mešanica šote s perlitom ali kremenčevim peskom), starost substrata (svež oziroma eno leto star) ter hormonsko obravnavo z indol-3-masleno kislino (IBA). Spremljali smo končni delež koreninjenja, število in dolžino korenin, delež tvorbe kalusa ter stopnjo propada potaknjencev. Rezultati so pokazali, da so se potaknjenci sorte 'Maraval' s 50 % uspešno koreninjenih potaknjencev nekoliko bolje koreninili kot potaknjenci sorte 'Marsol' z 39 % uspešno koreninjenih potaknjencev. Uporaba hormona IBA ni izboljšala števila in dolžine korenin pri potaknjencih obeh sort. Pri analizi gojitvenih medijev oz. substratov smo ugotovili, da starost substrata na uspeh razmnoževanja ne vpliva. Pokazale pa so se manjše razlike glede na sestavo medija za koreninjenje, saj smo večji odstotek uspešno koreninjenih potaknjencev zabeležili v substratu s kremenčevim peskom, medtem ko se v substratu s perlitom kaže manjši odstotek uspešno koreninjenih potaknjencev in daljše korenine, več korenin in boljša razporeditev korenin.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-12 07:16:44</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187614</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 288650</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 291109379</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
