<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Stanovanjska politika in krizno upravljanje v Sloveniji in na Hrvaškem</dc:title><dc:creator>Lovrečič,	Ivana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Durnik,	Mitja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>stanovanjska politika</dc:subject><dc:subject>krizno upravljanje</dc:subject><dc:subject>naravne nesreče</dc:subject><dc:subject>poplave</dc:subject><dc:subject>potres</dc:subject><dc:subject>obnova</dc:subject><dc:subject>ranljive skupine</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu sta obravnavana stanovanjska politika in krizno upravljanje v Sloveniji in na Hrvaškem, s poudarkom na odzivu obeh držav na večje naravne nesreče. Primerjalna analiza je osredotočena na poplave v Sloveniji avgusta 2023 in potres na območju Petrinje na Hrvaškem decembra 2020. Namen diplomskega dela je bil analizirati učinkovitost kriznega upravljanja na področju stanovanjske politike ter ugotoviti, kako sta državi prilagodili ukrepe v kriznih razmerah, kakšne so bile razlike med njunima pristopoma in katere pomanjkljivosti so se pokazale pri izvajanju ukrepov.
Pri raziskovanju so bile uporabljene metoda analize dokumentov, primerjalna in kvantitativna analiza, metoda vrednotenja javnih politik ter metoda sinteze. Analiza je temeljila na zakonodaji, uradnih dokumentih, statističnih podatkih, strokovni literaturi in drugih relevantnih virih.
Ugotovljeno je bilo, da sta se Slovenija in Hrvaška v začetni fazi kriznega stanja na potrebe prizadetega prebivalstva relativno učinkovito odzvali, vendar so se pri dolgoročni obnovi pokazale institucionalne, administrativne in organizacijske omejitve. Slovenski sistem je bil bolj decentraliziran in povezan z delovanjem občin ter sistema zaščite in reševanja, medtem ko je bil hrvaški pristop bolj centraliziran. V obeh državah so bile ugotovljene težave pri zagotavljanju dolgoročnih stanovanjskih rešitev in prilagajanju ukrepov ranljivim skupinam. Ugotovitve raziskave lahko prispevajo k izboljšanju načrtovanja prihodnjih kriznih stanovanjskih ukrepov, predvsem z vidika boljše pripravljenosti, koordinacije institucij in prilagajanja lokalnim potrebam. Raziskava je omejena na uporabo sekundarnih virov, zato bi bilo nadaljnje raziskovanje smiselno dopolniti z neposrednimi izkušnjami prizadetih prebivalcev in predstavnikov pristojnih institucij.</dc:description><dc:publisher>[I. Lovrečič]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-11 11:40:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187568</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 332.8:32:614.8(497.4)(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 18771</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 291490819</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
