Tehnično-ekonomska analiza zamenjave prečnega transformatorja s statičnim sinhronim serijskim kompenzatorjem v razdelilni transformatorski postaji DivačaMAGDIČ, DOMEN (Avtor) Pantoš, Miloš (Mentor) Bevc, Jure (Komentor) PSTSSSCelektroenergetski sistem Slovenijepretoki močioptimizacijske metodePSOekonomska upravičenostV magistrski nalogi simuliramo delovanje slovenskega elektroenergetskega omrežja s poudarkom na prenosnem omrežju in pretokih delovne moči na kritično obremenjenih povezavah. Osredotočamo se na daljnovod Divača–Redipuglija, kjer pogosto prihaja do zamašitev zaradi tranzitne lege Slovenije in velikega uvoza električne energije v Italijo. Za regulacijo pretokov moči na tem daljnovodu se trenutno uporablja prečni transformator (PST) v razdelilni transformatorski postaji (RTP) Divača. V nalogi analiziramo smiselnost njegove zamenjave s sodobnejšo napravo statičnim sinhronim serijskim kompenzatorjem (SSSC). SSSC spada med fleksibilne sisteme prenosa izmeničnega toka (FACTS) in omogoča hitrejšo ter natančnejšo regulacijo pretokov delovne moči. V nalogi se najprej posvetimo zgradbi slovenskega elektroenergetskega omrežja in pomembnosti analiziranja pretokov moči za zanesljivo obratovanje sistema. Predstavljene so izgube v omrežju, ki jih je mogoče zmanjšati z napravami za regulacijo pretokov. Podrobno sta opisana principa delovanja PST in SSSC. PST za regulacijo pretokov moči uporablja fazni zamik, deluje diskretno in ima zato omejeno natančnost. SSSC z vsiljeno napetostjo spreminja efektivno reaktanco voda ter omogoča boljši nadzor nad pretoki delovne moči v daljnovodih. Poleg tega ima SSSC boljšo prilagodljivost na sistem, manjše notranje izgube in je primernejši za sodobna omrežja z velikim deležem obnovljivih virov energije. Za določitev delovanja obeh naprav je bil izdelan poenostavljen model slovenskega elektroenergetskega omrežja v Pythonu. Za izračun pretokov je bila uporabljena metoda Newton-Raphson, metoda notranjih točk (IPM) in optimizacija z rojem delcev (PSO) pa sta bili uporabljeni za optimizacijo delovanja obeh naprav iz vidika minimizacije izgub. Analiza je bila izvedena v različnih obratovalnih stanjih s spreminjanjem obremenitev, pretokov na daljnovodih in v N-1 scenariju izpada. Rezultati kažejo, da z uporabo SSSC dosegamo manjše sistemske izgube in boljšo regulacijo pretoka v bližini ciljne vrednosti. Zaključni del naloge je namenjen določitvi ekonomske upravičenosti zamenjave PST s SSSC. Rezultati se razlikujejo glede na upoštevane dejavnike. Če upoštevamo le prihranke zaradi izgub, se investicija ne izplača. Ko pa upoštevamo še dodatne lastnosti SSSC, kot so sprostitev čezmejnih kapacitet, večja zanesljivost in boljša dinamičnost, se pokaže, da bi bila postavitev SSSC smiselna. Končni sklep naloge je, da je zamenjava PST s SSSC tehnično boljša rešitev, ekonomsko pa upravičena ob upoštevanju širših sistemskih koristi in strateškega pomena za nadaljnji razvoj omrežja.20262026-09-11 11:20:13Magistrsko delo/naloga187562VisID: 63330sl