<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Izzivi in možnosti intervencije pri zaščiti starih ljudi v primerih nasilja v družini</dc:title><dc:creator>Lampe,	Danaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kralj,	Ana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zaščita starih ljudi</dc:subject><dc:subject>nasilje v družini</dc:subject><dc:subject>krizne namestitve</dc:subject><dc:subject>prakse iz tujine</dc:subject><dc:subject>medinstitucionalno sodelovanje</dc:subject><dc:description>V uvodnem delu diplomskega dela predstavim problematiko nasilja nad starimi ljudmi v družini in se osredotočim na načine prepoznavanja ter ravnanja v takih situacijah. Na kratko opišem različne oblike nasilja in ranljivost starih ljudi. Predstavim tudi socialno oskrbo na domu, ki z vstopom na dom osebe najlažje zazna znake nasilja. Opišem strokovno znanje, s katerim so socialne delavke opremljene, in poti za intervencijo, ki jih imamo v Sloveniji. V nadaljevanju predstavim zakonski okvir za preprečevanje in obravnavo nasilja v družini na tem področju ter potek medinstitucionalnega sodelovanja. Z raziskavo se osredotočam tudi na dobre prakse iz tujine, kot jih uspemo opaziti v Združenih državah Amerike ter v Kanadi, kjer izvajajo specializirane programe za stare ljudi, ki so žrtve nasilja v družini. Empirični del diplomskega dela temelji na kvalitativni raziskavi, v kateri sem s pomočjo delno standardiziranih intervjujev spraševala štiri kadre neposrednih udeležencev iz socialnega varstva o situacijah, ko se srečajo s primeri nasilja v družini nad starim človekom. Ugotovitve kažejo, da se neposredni udeleženci v socialnem varstvu pogosto srečujejo s prepletenimi oblikami nasilja nad starimi ljudmi v družini, med katerimi prevladuje zanemarjanje. Prepoznavanje in ukrepanje otežujejo odvisnost žrtve od povzročitelja, nepripravljenost na prijavo in družbena normalizacija teh dejanj. Neposredni udeleženci v socialnem varstvu se srečujejo s številnimi ovirami, kot so sistemske luknje in pomanjkanje medinstitucionalnega sodelovanja, zaradi katerega ocenjujejo, da je žrtev v praksi slabo zaščitena. Največja ovira pri tem je pomanjkanje specializiranih kriznih namestitev za stare ljudi, ki bi delovale izven institucionalnega varstva. V zaključku podam tudi predloge za izboljšave, ki vključujejo vzpostavitev takih kriznih namestitev, uvedbo raznih izobraževanj na tem področju, zakonsko uskladitev opredelitve nasilja v družini in izvedbo širše raziskave, ki bi vključevala še druge stroke ter analizo tujih modelov zaščite.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-11 09:01:45</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187540</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 58682</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
