<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Doživljanje psihosocialnega stanja in virov podpore žensk z izkušnjo zapora</dc:title><dc:creator>Kerštajn,	Kaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tadič,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Černe,	Gaja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>ženske v zaporu</dc:subject><dc:subject>totalna institucija</dc:subject><dc:subject>psihosocialno stanje</dc:subject><dc:subject>socialno delo v zaporu.</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu sem raziskovala doživljanje psihosocialnega stanja žensk, ki prestajajo zaporno kazen v edinem slovenskem ženskem zavodu za prestajanje kazni zapora na Igu. Raziskava izhaja iz problematike totalne institucije, ki s svojo rigidno strukturo, prenatrpanostjo in nenehnim nadzorom globoko posega v posameznikovo identiteto. Osrednji poudarek je na (re)travmatizaciji žensk ter na konfliktu dvojnega mandata socialnega dela, pri katerem nadzorna vloga pogosto prevlada nad podporno. Izvedena je bila kvalitativna empirična raziskava, natančneje pet delno strukturiranih intervjujev z ženskami, ki imajo izkušnjo prestajanja kazni zapora. Zbrani podatki so bili analizirani z metodo odprtega in osnega kodiranja. Ugotovitve kažejo, da vstop v zavod za prestajanje kazni zapora predstavlja radikalen šok, ki ga zaznamujejo degradacijski postopki, kot sta prisilno slačenje in izguba civilne identitete. Materinstvo se je izkazalo za eno največjih bremen, saj ločenost od otrok in omejevanje stikov puščajo trajne posledice na družinskih vezeh. Interpretacije ugotovitev potrjujejo prevlado medicinskega modela podpore, pri katerem se stiske pogosto rešujejo s predpisovanjem psihoaktivnih zdravil namesto s poglobljeno terapevtsko pomočjo. Druge zaprte ženske in pravosodne policistke predstavljajo pomemben vir neformalne solidarnosti in podpore. Raziskava potrjuje nujnost prehoda na na travmi utemeljen pristop (trauma-informed care). Predlogi vključujejo humanizacijo sprejemnih postopkov, okrepitev starševske vloge brez discipliniranja preko stikov ter prehod od medicinskega k pogovornemu modelu pomoči. Socialno delo se mora usmeriti v perspektivo moči in etiko udeleženosti, s čimer uporabnicam omogočimo ponovno pridobitev suverenosti in uspešnejšo reintegracijo v družbo.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-11 09:01:36</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187537</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 58681</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
