<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Reinterpretacija umetniškega dela Atelje Gabrijela Stupice</dc:title><dc:creator>Muck,	Hana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Urbas,	Raša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Trček Pečak,	Tamara	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Atelje</dc:subject><dc:subject>Gabrijel Stupica</dc:subject><dc:subject>tipna reprodukcija</dc:subject><dc:subject>inkluzivno oblikovanje</dc:subject><dc:subject>slepi in slabovidni</dc:subject><dc:subject>otroci in umetnost</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu je bila obravnavana možnost prenosa umetniškega dela Atelje akademskega slikarja Gabrijela Stupice v oblike, ki bi bile dostopnejše otrokom ter slepim in slabovidnim uporabnikom. Namen dela je bil raziskati, kako bi bilo mogoče kompleksno vizualno umetniško delo preoblikovati v didaktične, interaktivne in tipno zaznavne izdelke, pri čemer bi se ohranila povezava z izvirnim umetniškim motivom.
V teoretičnem delu so bile predstavljene značilnosti Stupičevega ustvarjanja, umetniško delo Atelje, izhodišča grafične priprave za tipno reprodukcijo ter pomen približevanja umetnosti različnim uporabniškim skupinam. Eksperimentalni del je temeljil na izdelavi več prototipov, ki so izhajali iz istega umetniškega dela. Izdelani so bili mala in velika sestavljanka, vstavljanka ter dve tipni upodobitvi obraza, izvorna ter poenostavljena različica. Pri izdelavi so bili uporabljeni akrilno steklo, lepenka, penjeni polivinilklorid, polni karton in bel filament iz polimlečne kisline. Postopki dela so vključevali obdelavo slikovnega gradiva, vektorski izris, laserski razrez, kapljični tisk z ultravijoličnimi barvami, tridimenzionalno modeliranje in tridimenzionalni tisk.
Rezultati so pokazali, da je pri prilagajanju umetniškega dela pomembno ravnovesje med ohranjanjem izvirnega motiva in uporabnostjo končnega izdelka. Pri sestavljankah sta se kot ključna izkazala natančen razrez in raznolika oblika koščkov. Pri vstavljanki je bila pomembna dodatna ročna obdelava robov, pri tipnih obrazih pa se je poenostavljena različica izkazala kot bolj razumljiva za tipno zaznavanje.
Ugotovljeno je bilo, da je mogoče z ustrezno kombinacijo grafične priprave, materialov in sodobnih tehnologij umetniško delo približati uporabnikom, ki ga ne doživljajo zgolj vizualno. Izdelani prototipi so pokazali možnost povezovanja umetnosti, oblikovanja in inkluzivnega pristopa v dostopnejšo uporabniško izkušnjo.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-11 09:00:44</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187521</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 116445</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
