Doživljanje stikov pod nadzorom z vidika mater z izkušnjo nasilja v družiniStarešinič, Živa (Avtor) Kralj, Ana (Mentor) stiki pod nadzoromnasilje v družinimatere z izkušnjo nasiljaotrokova koristcenter za socialno delonevladne organizacijeDiplomska naloga obravnava doživljanje stikov pod nadzorom z vidika mater z izkušnjo nasilja v družini. Namen raziskave je bil poglobljeno raziskati, kako matere z izkušnjo nasilja doživljajo izvajanje stikov pod nadzorom, kakšno podporo pri tem prejemajo, katere ovire zaznavajo, kako razumejo odzive otrok ter kateri dejavniki pri njih krepijo ali zmanjšujejo občutek varnosti. V teoretičnem delu sem raziskala pomen nasilja v družini, potek razveze ter ukrepe za zaščito otrokove koristi. Obravnavala sem opredelitev stikov pod nadzorom, pripravo in pravila izvajanja stikov pod nadzorom, njihov potek, vlogo strokovne delavke in pripravo mnenj za sodišče, podporo in pomoč v okviru stikov pod nadzorom ter sistemske izzive njihovega izvajanja, med katere sodi tudi vprašanje stikov v primerih nasilja v družini. V empiričnem delu sem izvedla kvalitativno raziskavo. Podatki so bili zbrani z delno standardiziranimi intervjuji na vzorcu štirih mater, katerih otroci so imeli ali imajo stike pod nadzorom po uveljavitvi Družinskega zakonika. Sogovornice so bile v raziskavo vključene s pomočjo nevladne organizacije (NVO), zato je bil vzorec neslučajnostni in priložnostni, intervjuji pa so potekali v živo. Pridobljeni podatki so bili obdelani z odprtim in osnim kodiranjem, kar je omogočilo oblikovanje tematskih sklopov, povezanih z doživljanjem stikov, občutkom varnosti, odzivi otrok, podporo, pripravo matere in otroka na stike ter ovirami. Rezultati raziskave kažejo, da so matere stike pod nadzorom doživljale kot čustveno obremenjujočo izkušnjo. Postopek so označevale kot naporen, saj je pri njih pogosto sprožal negotovost, izčrpanost in strah zaradi ponovne izpostavljenosti povzročitelju nasilja. Stiki pod nadzorom sami po sebi niso zagotavljali občutka varnosti, saj je bila ta odvisna predvsem od konkretne izvedbe postopka, zlasti od jasnega fizičnega in časovnega ločevanja žrtve in povzročitelja, varne predaje otrok, doslednega nadzora, jasnih pravil ter pravočasnega ukrepanja strokovnih delavk. Kadar so bili ti elementi pomanjkljivi, so se pri materah okrepili občutki ogroženosti in nezaupanja v zaščitno vlogo institucije. Pomembna ugotovitev raziskave je, da so bili odzivi otrok na stike zelo raznoliki in pogosto povezani s čustveno stisko. Otroci so stisko izražali z zavračanjem stikov, jokom, strahom, vedenjskimi spremembami, telesnimi odzivi, motnjami spanja, regresivnim vedenjem in izrazito potrebo po materini bližini. Raziskava opozarja, da otrokovega mnenja ni dovolj zgolj formalno zabeležiti, temveč ga je treba dejansko upoštevati pri načrtovanju nadaljnjih stikov. Matere so pri tem prevzemale pomembno, a zelo obremenjujočo vlogo, saj so otroke pripravljale, pomirjale, jim razlagale potek stikov in hkrati same predelovale posledice nasilja. Ugotovitve kažejo tudi na pomembno vlogo NVO, psihološke pomoči in drugih oblik podpore, ki so materam omogočale razbremenitev, boljše razumevanje postopka ter splošno psihosocialno podporo. Izkušnje s centrom za socialno delo (CSD) so bile med sogovornicami različne: nekatere so center doživljale kot vir podpore in usmerjanja, druge pa kot prostor pomanjkljive občutljivosti za nasilje, nejasne komunikacije in nezadostnega upoštevanja materinega ter otrokovega doživljanja. Sklep raziskave je, da stiki pod nadzorom v primerih nasilja v družini svojo zaščitno funkcijo učinkovito opravljajo le, če se izvajajo ob jasno določenih varnostnih ukrepih, doslednem upoštevanju pravil, strokovni občutljivosti za travmo ter rednem spremljanju otrokovega in materinega doživljanja.20262026-09-11 09:00:32Diplomsko delo/naloga187517VisID: 58674sl