Izkušnje (spolnega) nasilja nad queer moškimiUršej, Maruša (Avtor) Kralj, Ana (Mentor) LGBTQIA+queer moškinasiljespolno nasiljepsihosocialna podporastrategije soočanjaDiplomsko delo raziskuje izkušnje nasilja nad queer moškimi s poudarkom na spolnem nasilju. Nasilje nad pripadniki in pripadnicami LGBTQIA+ skupnosti je pogosto družbeno spregledano in normalizirano, pri čemer izkušnje (spolnega) nasilja, ki ga doživljajo queer moški, pogosto ostajajo netematizirane in neprijavljene zaradi stigme, sramu in pomanjkanja ustrezne podpore ter lahko vplivajo na duševno zdravje posameznika. Teoretični uvod sestavljajo tri nosilna poglavja, kjer sem se posvetila družbeni konstrukciji moškosti, predstavila nekaj rezultatov obstoječih raziskav o (spolnem) nasilju nad queer moškimi ter zaključila s kritično razpravo o problematiki (ne)obravnavanja nasilja nad queer moškimi. Raziskava je kvalitativna, eksplorativna in empirična. Podatki so bili zbrani z delno strukturiranimi intervjuji, ki so obsegali pet tematskih sklopov: družbeni položaj queer oseb, dojemanje nasilja v družbi, osebne izkušnje z nasiljem, posledice nasilja ter pomoč in opora. V raziskavi je sodelovalo osem queer moških, starih med 20 in 30 let, od katerih sta bila dva iz tujine. Uporabila sem neslučajni priložnostni vzorec, saj sem intervjuvala posameznike iz svojega širšega okolja. Rezultati raziskave kažejo, da mladi queer moški že v zgodnjih letih prepoznajo cisheteronormativnost kot prevladujočo družbeno normo, pri čemer se njihovo zavedanje lastnega položaja pogosto oblikuje skozi izkušnje homofobije, medvrstniškega nasilja in spolnega nadlegovanja. Tudi v odraslosti se v širši družbi pogosto počutijo nezaupljivo, zadržano in stigmatizirano zaradi svoje spolne usmerjenosti. Mladi queer moški imajo številne izkušnje z različnimi oblikami nasilja, ki so mu bili izpostavljeni tako zunaj queer skupnosti kot znotraj nje. Poleg diskriminacije v širši družbi se soočajo tudi z izključevanjem znotraj queer skupnosti, kjer prevladujejo ozki ideali videza in možatosti. Vsi udeleženci so poročali o vsaj eni izkušnji spolnega nasilja oziroma spolnega nadlegovanja, pri čemer so se oblike izkušenj razlikovale glede na stopnjo prisile, prekoračitve osebnih meja in druge vrste nasilnega vedenja. Najpogosteje je šlo za manipulacijo in siljenje v spolne odnose in/ali spolne prakse, s katerimi niso soglašali, kar se je dogajalo tako v partnerskih zvezah kot med kratkotrajnimi spolnimi stiki znotraj »hook up« kulture. Več udeležencev raziskave je imelo prve izkušnje s spolnimi odnosi v najstniških letih s starejšimi moškimi, ki jih sicer niso opisali kot nasilje, vendar so jih pogosto označevali z izrazom »neprijetna izkušnja«. Pri soočanju s posledicami (spolnega) nasilja se najpogosteje opirajo na podporo prijateljev, večina je poiskala tudi strokovno pomoč in svetovanje pri (psiho)terapevtih in v zdravstvenih institucijah, vendar pomoči večinoma ne ocenjujejo kot ustrezne zaradi pomanjkanja kompetenc za delo s queer populacijo. Za učinkovitejšo podporo poudarjajo pomen varnega prostora, strokovne usposobljenosti, izkušenj pri delu z LGBTQIA+ osebami ter aktivnega poslušanja. Raziskava hkrati razkriva presenetljivo nizko stopnjo zaupanja in poznavanja delovanja nevladnih organizacij, kar dodatno otežuje iskanje učinkovitejših oblik pomoči.20262026-09-11 09:00:08Diplomsko delo/naloga187510VisID: 58672sl