<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza cirkadianih ritmov aktivnosti zveri na podlagi podatkov telemetričnih ovratnic</dc:title><dc:creator>Arl,	Lian	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Moškon,	Miha	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Potočnik,	Hubert	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>regresija cosinor</dc:subject><dc:subject>generalizirani linearni mešani modeli</dc:subject><dc:subject>časovna vrsta</dc:subject><dc:subject>analiza cirkadianih ritmov</dc:subject><dc:subject>ekologija plenilcev</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu smo cirkadiane ritme aktivnosti volka, risa in šakala analizirali z metodo cosinor v kombinaciji z generaliziranimi linearnimi mešanimi
modeli. Podatke telemetričnih ovratnic osebkov smo obdelali v urno aktivnost in jo modelirali z generaliziranim Poissonovim modelom s fiksnimi in
mešanimi učinki. Ritme posameznih osebkov smo ocenili z modeli s fiksnimi
učinki, ritme skupin pa z modeli z mešanimi učinki. Ugotovili smo, da se
ritmičnost razlikuje predvsem po osebkih in ne med vrstama. Pri posameznih
osebkih je bil cirkadiani ritem aktivnosti prisoten v vseh letnih časih, spreminjala pa se je le moč izraženosti ritma. Čas vrha je ostal enak. Skupinski model je ritem zaznal pri volkovih, pri risih pa ne, čeprav so ritmični vsi risi.
Vzrok za to ni odsotnost ritma pri risih, temveč njihove različne faze, ki se
pri združevanju v skupino med seboj izničijo. Skupinsko povprečje pokaže
tisto, kar je osebkom skupno, zato pri majhnem vzorcu z velikimi razlikami
med osebki analiza po posameznikih daje zanesljivejšo sliko ritmičnosti.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-11 08:50:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187506</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 38675</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 292442115</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
