<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Prostorski razvoj univerze kot dejavnik urbanega razvoja</dc:title><dc:creator>Tahiri Nela,	Adelina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ažman Momirski,	Lucija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>#univerzitetniprostorskirazvoj</dc:subject><dc:subject>#urbanirazvoj</dc:subject><dc:subject>#trajnostnost</dc:subject><dc:subject>#pametnirazvoj</dc:subject><dc:subject>#odpornost</dc:subject><dc:description>Kot prostor, ki temelji na znanju, ima univerza že od nekdaj pomembno vlogo v mestih. S prehodom gospodarstva, ki temelji na industriji, na gospodarstvo, ki temelji na znanju, se je
zaradi preobrazbe družbe in mest spremenila tudi vloga univerze v mestih in družbi. Skupaj z na znanju temelječim gospodarstvom, globalizacijo in okoljskimi krizami so se v mestih pojavili novi izzivi, ki zahtevajo nove načine reševanja. Posledično so se v raziskovalnem in strokovnem
diskurzu v povezavi z mesti začeli uporabljati številni novi koncepti.
V disertaciji so podrobneje obravnavani trije sodobni koncepti mest (tj., trajnostno, pametno in prožno mesto), pri čemer so za vsakega opredeljene tudi matrike, ki se uporabljajo pri ocenjevanju mest. Poleg tega je proučena vloga univerz v mestih od njihove ustanovitve do najnovejših urbanih razvojnih usmeritev, vključno s tremi izbranimi koncepti. Razvijajoča se povezava med univerzo in mestom je predstavljena s primerom Prištine in njene univerze.
V raziskavi so uporabljene opisne, analitične in empirične metode. Temelji na pregledu najrazličnejše literature, vključno s knjigami, raziskovalnimi članki, objavljenimi analizami, poročili, urbanističnimi načrti ter mestnimi in univerzitetnimi arhivi, pa tudi na terenskih opazovanjih
in intervjujih. Izsledki kažejo, da je univerza pomemben dejavnik v mestnem razvoju, kar se kaže na različne načine skozi čas in prostor ter je razvidno tudi iz študije primera Univerze v Prištini. Empirična raziskava je pokazala, da Priština ne sledi večini trajnostnih, pametnih in prožnih načel. Kljub temu Univerza v Prištini s preoblikovanjem nekdanje vojaške baze v univerzitetni kampus, spodbujanjem rabe javnega odprtega prostora in čiste mobilnosti, uvedbo
ukrepov za čisto energijo ter krepitvijo kulturne in socialne vključenosti izstopa kot pomembna prvina zgodnjega urbanega razvoja in dejavnik, ki pomembno vpliva na prostorski razvoj mesta.
Disertacija prispeva k teoriji zadevnega področja s predstavitvijo povezave med prostorskim razvojem univerze in sodobnimi koncepti mesta, empirično pa je pomembna zato, ker je v njej prvič sistematično dokumentiran in analiziran prostorski razvoj Univerze v Prištini. Zapolnjuje namreč precej presenetljivo vrzel v dokumentiranju prostorskega razvoja te univerze. Omenjeni teoretični in empirični prispevek daje podlago nadaljnjim raziskavam, načrtovanju in razvoju. V disertaciji so poleg tega predstavljena priporočila za prihodnje raziskave, na podlagi katerih bi
se izboljšalo razumevanje povezav med univerzo in mestom, in sicer tako v Prištini kot drugih mestih v razvoju.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-11 08:00:15</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187458</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 131868</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
