Vloga radiološkega inženirja pri izvajanju MR protokolov za epilepsijo: primerjava HARNESS protokola z obstoječo klinično praksoBenedik Turk, Tjaša (Avtor) Tucelj, Tanja (Avtor) Podobnik, Janez (Mentor) Dolenc, Laura (Komentor) Žibert, Janez (Recenzent) diplomska delaradiološka tehnologijaepilepsijamagnetna resonancaMR protokolHARNESS protokolradiološki inženirjidiagnostika epilepsijeUvod: Epilepsija je ena najpogostejših nevroloških bolezni, za katero so značilni ponavljajoči se neizzvani epileptični napadi, ki nastanejo zaradi nenormalne električne aktivnosti v možganih. Magnetna resonanca ima ključno vlogo pri diagnostiki, saj omogoča natančen prikaz strukturnih sprememb, ki so lahko vzrok epileptičnih napadov. Za zanesljivo odkrivanje epileptogenih lezij je pomembna uporaba ustreznih MR protokolov. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti in primerjati MR protokole za diagnostiko epilepsije, ki se uporabljajo v klinični praksi v Ljubljani, z mednarodno priporočenim HARNESS protokolom ter opredeliti vlogo radiološkega inženirja pri njihovem izvajanju. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno metodo s pregledom literature. Vire smo iskali v podatkovnih bazah Google Scholar, PubMed, COBISS in ScienceDirect. Vključili smo strokovne članke, objavljanje med letoma 2010 in 2026, ki obravnavajo MR diagnostiko epilepsije in HARNESS protokol. Primerjali smo štiri protokole glede na uporabljena zaporedja, prametre in čas trajanja preiskave. Rezultati: Analiza je pokazala, da vsi protokoli vključujejo osnovna zaporedja (T1, T2 in FLAIR) , ki omogočajo prikaz epileptogenih sprememb. Klinični protokoli pogosto vključujejo dodatna zaporedja, kot so DWI, SWI ali perfuzija, kar razširi diagnostične možnosti, vendar podaljša čas preiskave. HARNESS protokol temelji na treh ključnih zaporedjih (3D T1 MPRAGE, 3D FLAIR in T2 TSE v koronarni ravnini), kar omogoča visoko občutljivost ob krajšem času slikanja, približno 18 minut. Razprava in zaključek: MR slikanje je nepogrešljivo pri obravnavi epilepsije. HARNESS protokol ni nujno diagnostično natančnejši od obstoječih kliničnih protokolov, vendar prinaša večjo standardizacijo, boljšo ponovljivost in krajši čas preiskave, zaradi uporabe izotropnih 3D zaporedij omogoča tudi enostavnejše večravninske rekonstrukcije, kar lahko olajša delo radiološkemu inženirju. Njegova uporaba lahko prispeva k bolj enotnemu pristopu in učinkovitejši organizaciji dela, medtem ko je pri kompleksnejših primerih smiselna dopolnitev z dodatnimi zaporedji. Standardizirani protokoli omogočajo tudi boljšo primerljivost rezultatov med različnimi ustanovami in lažje spremljanje bolnikov skozi čas.[T. Benedik Turk : T. Tucelj]20262026-09-11 07:47:30Diplomsko delo/naloga187452UDK: 616-07VisID: 164245COBISS_ID: 290952451sl