Pregled protokolov magnetnoresonančnega slikanja pri Alzheimerjevi bolezniČehič Limoni, Adrijana (Avtor) Pivk, Hana (Avtor) Podobnik, Janez (Mentor) Dolenc, Laura (Komentor) Žager Marciuš, Valerija (Recenzent) diplomska delaradiološka tehnologijaAlzheimerjeva bolezenmagnetnoresonančno slikanjeMR protokolpulzno zaporedjehipokampusUvod: Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša oblika demence in predstavlja pomemben zdravstveni izziv. Zanjo sta značilna kopičenje β-amiloida in proteina tau, kar vodi v propad nevronov ter atrofijo medialnega temporalnega režnja, zlasti hipokampusa. Magnetnoresonančno slikanje je metoda za prikaz teh strukturnih in funkcionalnih sprememb. Namen: Namen diplomskega dela je bil primerjati protokol magnetnoresonančnega slikanja možganov pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo, ki ga uporabljajo na Nevroradiološkem oddelku Kliničnega inštituta za radiologijo, Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, s protokoli, opisanimi v literaturi, ter analizirati razlike v uporabljenih pulznih zaporedjih in njihovih parametrih. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno metodo in sistematični pregled literature v domačih in tujih podatkovnih bazah. Z upoštevanjem vključitvenih in izključitvenih kriterijev smo po večstopenjskem postopku izbrali 15 člankov, ki so vsebovali magnetnoresonančni protokol. Rezultati: Predstavili smo razlike med protokoli v literaturi in protokolom, ki se uporablja na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Rezultate smo predstavili v dveh tabelah. Prva vsebuje podatke o avtorju in letu objave, namenu študije, številu udeležencev, proizvajalcu in gostoti magnetnoresonančnega tomografa, uporabljenem protokolu ter ugotovitve posamezne študije. Druga tabela prikazuje uporabljene parametre vseh protokolov. Razprava in zaključek: Rezultati sistematičnega pregleda literature kažejo na trend standardizacije in sočasnega razvoja magnetnoresonančnih protokolov za slikanje možganov pri Alzheimerjevi bolezni. V večini analiziranih raziskav prevladuje uporaba 3 T tomografov, ki zaradi višjega razmerja signal-šum omogočajo boljšo prostorsko ločljivost in kakovostnejši prikaz anatomskih struktur. Osnovo protokolov predstavljajo strukturna pulzna zaporedja, predvsem 3D T1, T2 in FLAIR, ki omogočajo oceno možganske atrofije in sprememb bele možganovine. Pogosto je vključeno DWI, v raziskovalnih protokolih pa se uporabljajo tudi naprednejše tehnike. Primerjava s protokolom Nevroradiološkega oddelka Kliničnega inštituta za radiologijo, Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, je pokazala, da klinični protokol vključuje pulzna zaporedja za diagnostiko demence, vendar ne vsebuje nekaterih naprednih raziskovalnih metod. Parametri so se med študijami razlikovali. Vzporednice najdemo pri uporabi izotropne ločljivosti 1 mm3, ki je značilna za 3D T1 poudarjeno pulzno zaporedje. Večje matrike uporabljajo visokoločljivostna pulzna zaporedja, kot je T2, manjše pa funkcionalna slikanja. Z ustrezno izbiro parametrov kot so velikost matrike, velikost slikovnega polja in debelina rezine, vplivamo na prostorsko ločljivost, razmerje signal-šum in čas preiskave, zato smo te parametre opisali.[A. Čehič Limoni : H. Pivk]20262026-09-11 07:47:04Diplomsko delo/naloga187447UDK: 616-07VisID: 164240COBISS_ID: 290849027sl