<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Rentgensko slikanje abdomna pri bolnikih s povečano telesno maso: vpliv na kakovost slike in sevalno obremenitev</dc:title><dc:creator>Štigl,	Ema	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tomšič,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mekiš,	Nejc	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jurša,	Laura	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Starc,	Tina	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>radiološka tehnologija</dc:subject><dc:subject>debelost</dc:subject><dc:subject>abdomen</dc:subject><dc:subject>efektivna doza</dc:subject><dc:subject>radiosenzitivnost organov</dc:subject><dc:subject>kakovost rentgenograma</dc:subject><dc:subject>optimizacija protokolov</dc:subject><dc:description>Uvod:  Prekomerna telesna teža in debelost sta v današnjem času velik zdravstveni problem, zato ju je Svetovna zdravstvena organizacija klasificirala kot kronični presnovni bolezni. To v radiološki diagnostiki predstavlja izziv, saj se pri takšnih pacientih poveča prejeta doza in poslabša kakovost slike. Namen: Namen diplomskega dela je raziskati in ugotoviti, kako s povečanjem ekspozicijskih pogojev (anodne napetosti) pridemo do najnižje doze obsevanosti z še sprejemljivo kakovostjo slike. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili kvantitativno, eksperimentalno in deskriptivno metodo. V eksperimentalnem delu smo zajeli 120 rentgenskih slik abdomna na antropomorfnem fantomu, kateremu smo dodajali maščobo in spreminjali ekspozicijske pogoje. Podatke smo nato analizirali in primerjali z deskriptivno metodo. Vire smo iskali s pomočjo Google Scholar, ScienceDirect, PubMed, Cobiss+ in RUL. Rezultati: Rezultati so pokazali, da ITM vpliva na DAP in kakovost slike (SNR, CNR), saj je Kruskal-Wallisov test pokazal statistično značilne razlike (p &lt; 0.001), prav tako na DAP vpliva tudi anodna napetost. DAP narašča z ITM; pri ITM 40 se je povečal za 741,57 %. Najbolj se je zmanjšal SNR pri ITM 32 (pri mehkih tkivih 50,3 %, pri skeletu 58,1 %), CNR pa narasel za največ 10,4 % pri mehkih tkivih in največ 7,2 %pri kosteh). Z ITM se povečuje tudi ED; pri najvišjem ITM se je povečala za štirikrat. Največjo dozo bo pri ITM 40 prejela maternica, mehur, želodec, debelo črevo, koža ter bezgavke. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da ITM vpliva na pacientovo prejeto dozo in kvaliteto slike. Z večanjem ITM pacienta se linearno poveča DAP in poslabša kakovost slike. Prav tako se poveča ED na radiosenzitivne organe, še posebej na maternico, mehur, želodec, debelo črevo, bezgavke in kožo, zato je pomembna optimizacija protokolov po načelu ALARA.</dc:description><dc:publisher>[E. Štigl : N. Tomšič]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-11 07:46:21</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187440</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-07</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 164233</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 290786051</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
