Vloga duhovnosti pri soočanju s stresom, utrujenostjo zaradi sočutja in izgorelostjo medicinskih sesterVaupotič, Lina (Avtor) Mihelič Zajec, Andreja (Mentor) Ravljen, Mirjam (Recenzent) diplomska delazdravstvena negaduhovno blagostanjeduhovna samooskrbaduhovna klimadobro počutje zaposlenihmedicinske sestreUvod: Zdravstvena nega je poklic, ki medicinske sestre pogosto izpostavlja velikim fizičnim in psihičnim obremenitvam, zaradi česar se med njimi pogosto pojavljata utrujenost zaradi sočutja in izgorelost. Duhovnost lahko deluje kot dejavnik krepitve zdravja, ki pomaga ohranjati smisel, krepi notranji mir, povezanost in osebne vrednote. Vendar pa ostaja v zdravstveni negi pogosto spregledana in premalo raziskana. Namen: Ugotoviti želimo, kaj medicinskim sestram pomeni duhovnost ter kakšno vlogo ima pri njihovem soočanju s stresom, utrujenostjo zaradi sočutja in izgorelostjo. Metode dela: Uporabili smo opisno raziskovalno metodo s pregledom znanstvene in strokovne literature v slovenskem in angleškem jeziku, objavljene med letoma 2016 in 2026, z izjemo ene enote literature. Iskanje je potekalo v podatkovnih bazah COBIB.si, CINAHL, MedLine/PubMed in Cochrane Library. Slovensko literaturo smo iskali preko brskalnika DiKUL in v brskalniku COBISS.Si, v Google učenjaku in v arhivu revije Obzornik zdravstvene nege. Pri iskanju smo uporabili naslednje besedne zveze: spirituality OR spiritual well-being OR well-being OR emotional well-being OR spiritual health OR spiritual self-care OR spirituality workplace OR spiritual response OR spiritual climate OR perception of spirituality OR understanding of spirituality OR spiritual orientation AND nurse OR nursing staff AND occupational stress OR burnout OR compassion fatigue OR resilience in naslednje slovenske ključne besedne zveze: duhovnost ALI duhovno blagostanje ALI duhovno zdravje ALI duhovna samooskrba ALI počutje IN medicinske sestre ALI zdravstvena nega ALI zaposleni v zdravstveni negi IN stres ALI izgorelost ALI soočanje ALI odpornost ALI utrujenost zaradi sočutja. V končno analizo smo vključili osemnajst enot literature. Rezultati: Ugotovili smo, da med medicinskimi sestrami ni enotnega razumevanja duhovnosti, saj sega od religioznega do širšega, eksistencialnega pojmovanja, na kar pomembno vplivata kulturno in versko okolje ter usposobljenost s področja duhovne oskrbe. V večini raziskav ima duhovnost varovalno vlogo, saj se višje duhovno blagostanje povezuje z nižjo izgorelostjo in manjšo utrujenostjo zaradi sočutja. Pri tem je pomembno razlikovati med duhovno rastjo, ki izboljšuje počutje in duhovno stisko, ki povečuje izgorelost. Njen zaščitni učinek pa ni univerzalen in oslabi ob največjih delovnih obremenitvah. V nekaterih raziskavah pa povezave niso potrdili. Razprava in zaključek: Duhovnost torej ni samoumeven dejavnik, ampak vir, ki deluje pod določenimi pogoji in je odvisen tudi od organizacijske podpore ter delovnega okolja. Pomembno je ozaveščati o vlogi medicinske sestre pri skrbi zase in ne samo za paciente ter o pomenu izobraževanja o duhovni oskrbi. V slovenskem prostoru, kjer je duhovnost še pogosto enačena z religioznostjo, je to področje smiselno podrobneje raziskati in ga sistematično krepiti.[L. Vaupotič]20262026-09-11 07:46:12Diplomsko delo/naloga187439UDK: 616-083VisID: 164232COBISS_ID: 290767363sl