Parmenid in šamanizemBosina, Eva (Avtor) Kravanja, Boštjan (Mentor) Ciglenečki, Jan (Mentor) Parmenidšamanizemreligiozne praksepredsokratska filozofijaarhaična grška religijaDiplomska naloga raziskuje razmerje med Parmenidovo pesnitvijo, arhaičnimi predstavami o duši in religiozno-izkustvenimi prvinami, ki so jih nekateri raziskovalci povezovali s šamanizmom. Najprej predstavi šamanizem kot primerjalno kategorijo ter obravnava njegove temeljne značilnosti, kot so spremenjena stanja zavesti, potovanje duše, ritualni umik in dostop do nadčutne vednosti. Nato Parmenidovo misel umesti v religiozni kontekst arhaične Grčije, pri čemer se osredotoča na mantiko, iatromante, inkubacijo ter na razmerje med dušo, telesom in spoznavanjem. Predlaga, da razlikovanje med dóxo in alétheio ne zadeva le dveh različnih vsebin spoznanja, temveč tudi dveh različnih načinov spoznavanja. Dostop do resnice zato ni zgolj rezultat pravilnega mišljenja, ampak zahteva preobrazbo spoznavajočega. Ta preobrazba se izraža v motivih Parmenidovega potovanja in božanskega razodetja, proemij pa s svojo obliko poslušalca pripravlja na drugačen način spoznavanja. Primerjava s šamanizmom tako osvetljuje povezanost filozofskega nauka, religioznega izkustva in ritualnih prvin v njegovi pesnitvi.20262026-09-11 07:15:11Diplomsko delo/naloga187396VisID: 628049sl