<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza poslovnega bontona v javni upravi</dc:title><dc:creator>Iskra,	Marko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Buzeti,	Jernej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>poslovni bonton</dc:subject><dc:subject>javna uprava</dc:subject><dc:subject>javni uslužbenci</dc:subject><dc:subject>poslovno komuniciranje</dc:subject><dc:subject>profesionalnost</dc:subject><dc:description>Poslovni bonton je pomemben del profesionalnega komuniciranja, vendar njegova uporaba v organizacijah ni vedno enotno opredeljena in podprta z jasnimi smernicami. Cilj diplomskega dela je ugotoviti, v kolikšni meri javni uslužbenci občinskih uprav primorsko-notranjske regije poznajo in upoštevajo pravila poslovnega bontona. V ta namen je bila julija 2026 izvedena raziskava s spletnim anketnim vprašalnikom, končni vzorec pa je obsegal 102 anketiranca. Podatki so bili analizirani z opisno statistiko ter neparametričnimi statističnimi testi, in sicer Wilcoxonovim testom predznačenih rangov, Kruskal-Wallisovim testom in Spearmanovim koeficientom korelacije.
Rezultati raziskave so pokazali visoko samoocenjeno poznavanje in upoštevanje pravil poslovnega bontona med anketiranimi javnimi uslužbenci. Statistično značilne razlike v samoocenjenem upoštevanju pravil glede na delovno mesto in delovno dobo niso bile ugotovljene. Ugotovljena pa je bila statistično značilna pozitivna povezanost med pogostostjo udeležbe na izobraževanjih in samoocenjenim poznavanjem pravil poslovnega bontona. Ugotovitve raziskave kažejo na potrebo po večji prepoznavnosti organizacijskih smernic ter po izvajanju praktičnih izobraževanj, zlasti na področjih komunikacije z nezadovoljnimi uporabniki, obravnave pritožb, aktivnega poslušanja in jasnega podajanja informacij. Raziskovalni prispevek diplomskega dela predstavlja empirični vpogled v poznavanje in upoštevanje pravil poslovnega bontona med javnimi uslužbenci občinskih uprav primorsko-notranjske regije ter preverjanje povezanosti med udeležbo na izobraževanjih in samoocenjenim poznavanjem teh pravil. Praktična vrednost raziskave se kaže v tem, da lahko rezultati občinskim upravam služijo kot podlaga za pripravo jasnejših smernic, načrtovanje ciljno usmerjenih izobraževanj ter izboljšanje profesionalnega komuniciranja in vedenjskih standardov med zaposlenimi. S tem lahko raziskava prispeva h kakovostnejšemu delu zaposlenih in boljši komunikaciji z uporabniki javnih storitev.</dc:description><dc:publisher>[M. Iskra]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-10 16:00:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187390</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 395:35(497.4)(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 19033</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 290931971</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
