<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava kemijskega in encimskega jodiranja na primeru rastlinskega proteina Rpb8b</dc:title><dc:creator>Trobiš,	Veronika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Taler-Verčič,	Ajda	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>tiroksin</dc:subject><dc:subject>trijodotironin</dc:subject><dc:subject>jodiranje proteinov</dc:subject><dc:subject>kemijsko jodiranje</dc:subject><dc:subject>encimsko jodiranje</dc:subject><dc:description>Jod je esencialni mikroelement, ki ima ključno vlogo pri biosintezi ščitničnih hormonov tiroksina (T4) in trijodotironina (T3). Njuna biosinteza temelji na jodiranju tirozinskih ostankov in njihovi kasnejši oksidativni sklopitvi v proteinskem prekurzorju tiroglobulinu. Za učinkovito hormonogenezo so pomembne strukturne značilnosti hormonogenih mest, predvsem ustrezna prostorska razporeditev in orientacija tirozinskih ostankov ter njihovo lokalno aminokislinsko okolje. V rastlinah so bili identificirani jodirani proteini in spojine, podobne ščitničnim hormonom, vendar mehanizmi njihovega nastanka še niso pojasnjeni. Predhodne strukturne analize rastlinskih proteinov so pokazale, da bi nekateri lahko vsebovali tirozinske ostanke z značilnostmi, podobnimi hormonogenim mestom tiroglobulina. Med takšne kandidate spada tudi protein Rpb8b iz rastline Arabidopsis thaliana.

V eksperimentalnem delu smo kot modelni sistem uporabili rekombinantni protein Rpb8b. Protein smo izrazili v bakterijskem ekspresijskem sistemu, ga očistili z afinitetno kromatografijo ter izpostavili kemijskemu in encimskemu jodiranju. Pri kemijskem jodiranju smo uporabili oksidant za tvorbo reaktivnih jodovih zvrsti, pri encimskem pa sistem glukoza oksidaza–laktoperoksidaza. Učinke jodiranja smo spremljali z NaDS-PAGE in nativno PAGE.

Ugotovili smo, da je kemijsko jodiranje povzročilo večjo heterogenost proteinskih oblik in lahko vplivalo na stabilnost proteina, medtem ko je encimsko jodiranje potekalo ob bolj nadzorovanih reakcijskih pogojih in se je protein Rpb8b bolje ohranil. Spremembe po jodiranju smo izraziteje zaznali pri analizah v nativnih pogojih, kar kaže na vpliv modifikacij na naboj in konformacijo proteina. Rezultati kažejo, da oba postopka povzročita spremembe proteinskega vzorca Rpb8b, vendar na podlagi uporabljenih elektroforeznih metod stopnje jodiranja ni bilo mogoče nedvoumno določiti. Encimsko jodiranje se je izkazalo kot primernejše za nadaljnje raziskave, saj se je pri teh pogojih protein Rpb8b bolje ohranil.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-10 12:30:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187369</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 25916</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
