<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vrednotenje sproščanja betametazondipropionata iz dermalne formulacije z difuzijskimi celicami z avtomatiziranim sistemom vzorčenja</dc:title><dc:creator>Centrih,	Ema	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gosenca Matjaž,	Mirjam	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vitek,	Mercedes	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>betametazondipropionat</dc:subject><dc:subject>sproščanje in vitro</dc:subject><dc:subject>Franzove difuzijske celice</dc:subject><dc:subject>dermalne formulacije</dc:subject><dc:subject>eksperimentalni pogoji</dc:subject><dc:description>Sproščanje zdravilne učinkovine iz formulacije je pomemben vidik v različnih fazah razvoja dermalnih formulacij. Za vrednotenje sproščanja in vitro se pogosto uporabljajo difuzijske celice, pri katerih lahko na rezultate vplivajo številni dejavniki. V okviru diplomske naloge smo preučevali sproščanje modelne zdravilne učinkovine, betametazondipropionata (BDP), iz hidrofilne kreme z uporabo avtomatiziranega sistema Franzovih difuzijskih celic. Sproščanje BDP smo analizirali s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti.
V prvem delu raziskovalnega dela smo določili optimalno sestavo receptorskega medija. Na podlagi rezultatov smo kot najprimernejši receptorski medij za sproščanje BDP izbrali zmes 50 % (v/v) izopropanola in 50 % (v/v) fosfatnega pufra (PBS, pH 7,4), pri kateri smo določili največjo kumulativno maso sproščenega BDP. V hidrofilno kremo smo vgradili BDP v treh različnih deležih (0,64 mg/g, 1,28 mg/g in 2,56 mg/g), ter vrednotili  vpliv vsebnosti zdravilne učinkovine, okluzije donorskega dela in hitrosti mešanja receptorskega medija na sproščanje. Med proučevanimi dejavniki se je kot najbolj dosleden izkazal vpliv vsebnosti BDP v formulaciji. Z naraščajočo vsebnostjo BDP se je povečevala tudi njegova kumulativna sproščena masa, pri čemer se je med formulacijami ohranjal vrstni red: krema C (2,56 mg/g) &gt; krema B (1,28 mg/g) &gt; krema A (0,64 mg/g). Vpliv okluzije donorskega dela in hitrosti mešanja receptorskega medija ni bil enoznačen, temveč je bil odvisen od kombinacije uporabljenih eksperimentalnih pogojev. V 24-urnem preskusu pri hitrosti mešanja 900 obratov na minuto z okluzijo se je kumulativna masa sproščenega BDP pri vseh treh formulacijah povečevala skozi celotno obdobje, pri čemer pri nobeni formulaciji nismo opazili jasnega platoja.
Rezultati kažejo, da je za ustrezno vrednotenje sproščanja BDP in vitro pomembna optimizacija in nadzor eksperimentalnih pogojev, saj ti omogočajo pridobitev doslednih in ponovljivih rezultatov. Uporaba avtomatiziranega sistema Franzovih difuzijskih celic je omogočila nadzorovano izvedbo preskusov in primerjavo sproščanja BDP pri različnih eksperimentalnih pogojih.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-10 08:45:18</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187305</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 128587</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
