Motnje požiranja po nezgodni možganski poškodbi: pojavnost, vzroki in spremljanjeMlinarič Dragaš, Enya (Avtor) Hočevar-Boltežar, Irena (Mentor) Ogrin, Maja (Komentor) Nezgodna možganska poškodba (NMP)motnje požiranja (disfagija)rehabilitacijakakovost življenjalogopedska obravnavaspremljanje.Nezgodna možganska poškodba (NMP) lahko povzroči številne dolgotrajne posledice, med katerimi so tudi motnje požiranja oziroma disfagija. Te lahko vplivajo na varnost hranjenja, prehranski status, kakovost življenja ter socialne in čustvene vidike hranjenja. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, v kolikšni meri težave s požiranjem vztrajajo več let po NMP, kako vplivajo na vsakdanje življenje ter kakšno je njihovo nadaljnje spremljanje po odpustu iz rehabilitacije. Raziskava je temeljila na kvantitativnem, neeksperimentalnem in presečnem pristopu. V njej je sodelovalo 22 oseb, ki so utrpele NMP, bile vključene v rehabilitacijo ter imele evidentirano diagnozo disfagije. Rezultati so pokazali, da je 59 % udeležencev tudi več let po poškodbi poročalo o trenutnih težavah s požiranjem, pri 54,5 % pa je bil na podlagi vprašalnika EAT-10 prisoten presejalni sum na disfagijo. Najpogosteje so navajali kašelj med ali po požiranju, šibek oziroma manj učinkovit kašelj ter težave pri požiranju tekočin, čvrste hrane in tablet. Pri delu udeležencev so težave vplivale tudi na kakovost življenja ter čustvene in socialne vidike hranjenja. Po odpustu iz rehabilitacije po navedbah udeležencev nihče ni bil vključen v nadaljnjo obravnavo motenj požiranja. Ugotovitve kažejo, da lahko motnje požiranja po NMP vztrajajo tudi več let po poškodbi in pomembno vplivajo na kakovost življenja. Rezultati poudarjajo pomen pravočasnega prepoznavanja disfagije, ustrezne logopedske obravnave ter sistematičnejšega dolgoročnega spremljanja oseb po NMP.E. Mlinarič Dragaš20262026-09-10 08:30:25Magistrsko delo/naloga187300UDK: 616.32-008.1(043.2)VisID: 209924COBISS_ID: 290803459sl