Nevrovedenjska variabilnost pri depresivno-anksioznih stanjihKopač, Jasna (Avtor) Bon, Jurij (Mentor) depresijaanksioznostEEGfrontoparietalni sistemkognitivni nadzorkognitivna znanostSodobna družba vlaga ogromno sredstev, časa in znanja v razvoj optimalnih rešitev za zdravstveno oskrbo vseh posameznikov, ki jo sestavljajo. Kljub temu pa se zdi, da so različne motnje sistemskega delovanja, sploh na področju duševnosti, vsako leto v očitnem porastu. Pri zdravljenju najpogostejših psihičnih motenj, kot sta depresija in anksioznost, še nismo zaobjeli vseh vidikov celostne oskrbe, ki bi terjala bolj poglobljen in celosten uvid v dinamiko duševnih procesov. Morali bi preurediti ali celo opustiti toge definicije, ki eno motnjo strogo ločijo od druge. Postaja namreč jasno, da se znotraj arbitrarnih omejitev prepletajo ter večkrat tudi prekrivajo vedenjske in nevrobiološke značilnosti duševnih stanj, ki se jih najbolj jasno razumeva skozi lečo dimenzionalnosti (Clark idr., 2017). Poleg zabrisanih meja med sorodnimi motnjami in raznolikih manifestacij njihovih simptomov bi to pomenilo tudi prepoznavanje kazalcev bolezni pri posameznikih, ki sicer ne dosegajo standardov za klinično diagnozo, a trpijo zaradi slabše kakovosti vsakodnevnega življenja. Na stopnjo izraženosti simptomov duševnih bolezni naj bi v veliki meri vplivalo frontoparietalno omrežje kognitivnega nadzora, ki skozi povezave s preostalimi področji možganov regulira simptome duševnih bolezni (Schultz idr., 2018). Ta sistem je bil zaradi svoje obrambne vloge poimenovan tudi »imunski sistem uma« in sestoji iz fleksibilnih središč, ki usmerjajo delovanje možganskih povezav v skladu s trenutnimi cilji organizma (Cole idr., 2014). V nalogi sem zato preverjala tri hipoteze o koreliranosti med izrazitostjo simptomov depresije in anksioznosti ter stopnjo povezanosti frontoparietalnega omrežja kognitivnega nadzora. Uporabila sem podatke javno dostopne baze nemškega inštituta Max Planck, ki med drugim vključuje večje število elektroencefalografskih (EEG) posnetkov in vedenjskih vprašalnikov. Nekatere statistične korelacije med njimi podpirajo prvo in drugo hipotezo, po katerih naj bi se izraženost depresivne in/ali anksiozne simptomatike negativno povezala z merami frontoparietalnega sistema kognitivnega nadzora, vedenjska mera kognitivnega nadzora naj bi izkazala pozitivne korelacije z njimi. Če bi nadaljnje raziskave potrdile ali nadgradile te izsledke, bi nagnjenost k depresivno-anksioznim stanjem lahko sčasoma napovedali že iz rezultatov določenih psihometričnih instrumentov ali nadalje iz individualnih meritev EEG. To bi splošni populaciji omogočilo pravočasno ukrepanje in sprejemanje preventivnih ukrepov za boljše duševne izide v prihodnosti ali pa pravočasno zdravljenje z ustrezno zdravniško oskrbo.J. Kopač20262026-09-10 08:30:09Magistrsko delo/naloga187299UDK: 616.895.4(043.2)VisID: 209923COBISS_ID: 290797059sl