Fenol-formaldehidne smole iz obnovljivih surovinLukan, Nina (Avtor) Šebenik, Urška (Mentor) fenolobnovljive surovinetaninikardanolfurfuralglioksalZ razvojem zelene kemije je iskanje varnejših kemikalij in obnovljivih surovin postalo zelo pomemben cilj. Za fenol in formaldehid predvsem zaradi velikega tveganja za zdravje in okolje. Fenol-formaldehidna smola spada med sintetične termoreaktivne materiale, ki se uporabljajo v lesni industriji, različnih izolativnih penah, premazih in kot material za elektronska ohišja. Obe spojini, uporabljeni za sintezo, se pridobivata iz fosilnih goriv, in sicer fenol iz nafte po kumenskem postopku in formaldehid iz metanola. Fenol je toksičen, v visokih koncentracijah jedek, škodljiv je tako za zdravje ljudi kot okolje, formaldehid pa draži dihalne poti, se klasificira med snovi, ki povzročajo raka, in iz končnega polimera izhaja v obliki hlapov. Diplomska naloga opisuje možne kandidate za nadomeščanje tako fenola kot formaldehida s snovmi iz obnovljivih virov za pripravo polimerov in vpliv sestave na kasnejše aplikacije. Opisuje, da med drugim zaradi nehomogene sestave in primesi ni najbolj optimalno nadomeščanje fenol zgolj s fenolnimi skupinami iz bio olja in podobnih obnovljivih virov. Predstavljeni so nadomestki za obe snovi, njihovi postopki priprave in uspešnost zamenjave po posameznih aplikacijah. Na podlagi pregledane literature sem ugotovila, da ni mogoče določiti eno samo dobro nadomestno spojino za fenol ali formaldehid in posplošeno ocenjevati. Sprememba v lastnosti končnega materiala je lahko hkrati pozitivna za eno aplikacijo in negativna za drugo. Na primer zmanjšanje gostote zamreženja je koristno za premaze in pene, saj poveča prožnost premaza, hkrati pa škodljivo pri kompozitih. Pri nekaterih aplikacijah se je material po nadomeščanju tako izboljšal, da je presegel nekatere lastnosti običajne fenol-formaldehidne smole, dokazano z višjo toplotno obstojnostjo pri uporabi aromatskih dialdehidov namesto formaldehida. Izvor spojin in obnovljivost surovin ne pomeni zagotovo boljšega vpliva na okolje in zdravje, saj je lahko za pripravo potrebna večja količina energije, ali pa izhajajo emisije drugih hlapnih spojin iz končnega produkta. Primer tega je uporaba glioksala pri vezanih ploščah, kjer se sprošča acetaldehid in zato ni nujno bolj varna alternativa formaldehidu. Za uporabo namesto fenolnega lepila so primerni tanini, ker so že komercialno dostopni in izpolnjujejo zahteve za uporabo v lesnih ploščah. Kardanol pa je najboljša izbira namesto fenola v premazih. Najboljše lastnosti končnega materiala pri alternativah za formaldehid pa kažejo predvsem furfural in aromatski dialdehidi.20262026-09-09 13:10:01Diplomsko delo/naloga187253VisID: 26295sl