Pregled podpore in pomoči prostovoljcem poletnih taborov Zveze prijateljev mladine SlovenijeČadež, Neža (Avtor) Rape Žiberna, Tamara (Mentor) Zveza prijateljev mladine Slovenijeprostovoljstvoorganizacijska podporaizobraževanjeV magistrskem delu se osredotočam na raziskovanje podpore in pomoči, ki jo prejmejo prostovoljci na poletnih taborih članic Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS). V prvem delu predstavim nevladne organizacije in prostovoljsko dejavnost ter z njimi povezano zgodovino v Sloveniji. V nadaljevanju se osredotočim na pomen prostovoljca tako za organizacije kot tudi za prostovoljce in uporabnike. Prostovoljstvo razdelim na formalno in neformalno, kasneje pa se bolj podrobno poglobim v delo s prostovoljci v formalnih prostovoljskih organizacijah. Osredotočim se na načine, s katerimi naj bi organizacije poskrbele za čim boljše pogoje za pridobivanje in ohranjanje prostovoljcev. V metodološkem delu predstavim raziskavo in potek izvedbe štirinajstih intervjujev s prostovoljci poletnih taborov iz različnih članic ZPMS. V empiričnem delu nato predstavim ugotovitve, ki pokažejo, da je delo na poletnih taborih zahtevno in utrujajoče. Empirično in teoretično znanje, ki ga prostovoljci pridobijo v okviru organizacije ter v okviru študija in zaposlitve, se izkaže kot pomembno pri razumevanju zahtevnosti samega dela. Poleg izobraževanj in informacij, ki jih prejmejo, so pomembne tudi vezi, ki jih spletejo z drugimi prostovoljci, in pomoč, ki jo nudijo drug drugemu. Prav tako se osredotočim na nekatere želje in potrebe prostovoljcev glede dodatnih izobraževanj ter na odzivnost organizacije na povratne informacije prostovoljcev, pa tudi na to, kaj bi organizacija lahko izboljšala, da bi bila izkušnja tako za nove kot za že izkušene prostovoljce prijetnejša. Nevladne organizacije, ki delujejo na področju prostovoljstva, zapolnjujejo vrzeli tam, kjer državna socialna pomoč ne doseže ljudi. Ker pri večini nevladnih organizacij, vključno z ZPMS, prihaja do težav pri pridobivanju zadostnega števila prostovoljcev, je pomembno, da se v organizaciji ustvarja klima z dovolj pomoči in podpore, da prostovoljci ostanejo v organizaciji čim dlje časa. Tako pripomoremo k ohranjanju kakovostnih in pomembnih programov socialnovarstvenih storitev. Socialni delavci so pogosto v vlogi mentorjev pri usmerjanju in organizaciji prostovoljske dejavnosti. S svojim znanjem in načini dela lahko pomembno prispevajo k boljši storitvi tako za prostovoljce kot tudi za uporabnike.20262026-09-09 09:00:58Magistrsko delo/naloga187147VisID: 58546sl