<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uporaba svetlobe za poudarjanje razpoloženja v portretni fotografiji</dc:title><dc:creator>Kregar,	Nejc	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Starešinič,	Marica	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>portretna fotografija</dc:subject><dc:subject>studijska razsvetljava</dc:subject><dc:subject>barvna temperatura</dc:subject><dc:subject>zaznava razpoloženja</dc:subject><dc:subject>psihologija svetlobe</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu je bil obravnavan vpliv svetlobe na zaznavo razpoloženja v portretni fotografiji. Namen raziskave je bil povezati tehnično-estetsko znanje o studijski razsvetljavi s sodobnim znanstvenim razumevanjem zaznavanja svetlobe ter na podlagi te povezave sistematično preizkusiti, kako spremembe svetlobnih parametrov vplivajo na čustveno sporočilo portreta.
V teoretičnem delu je bila pregledana literatura s področij fizike svetlobe, psihologije barv ter zgodovine in sodobne prakse portretne fotografije. Posebna pozornost je bila namenjena osnovnim lastnostim svetlobe, kot so njena smer, kakovost, intenziteta in barvna temperatura, ter načinom njihove uporabe za ustvarjanje razpoloženja v portretu. Obravnavane so bile tudi klasične vrste portretne razsvetljave ter dela uveljavljenih portretnih fotografov, pri katerih je čustveni naboj podobe grajen s premišljeno uporabo svetlobe.
V eksperimentalnem delu je bila izvedena studijska portretna serija iste osebe v šestih svetlobnih scenarijih, v katerih je bila sistematično spreminjana barvna temperatura, intenziteta, smer in kakovost svetlobe, druge spremenljivke pa so ostale nespremenjene. Za ovrednotenje čustvenega učinka je bila izvedena kvalitativno-kvantitativna anketa med 30 udeleženci, njeni rezultati pa so bili obdelani z deskriptivno statistiko in neparametričnim Friedmanovim testom za odvisne vzorce.
Potrjeno je bilo, da je bilo zaznano razpoloženje portreta sistematično modulirano s svetlobo kot edino manipulirano spremenljivko; ocene med skrajnima scenarijema so se razlikovale za približno tri stopnje na sedemstopenjski Likertovi lestvici. Postavljene hipoteze so bile potrjene z izjemo podhipoteze o binarnem razmerju med toplo (pozitivno) in hladno (negativno) svetlobo, ki je bila ovržena na podlagi rezultatov. Ugotovljeno je bilo, da so čustveni odzivi vzbujeni z interakcijami med svetlobnimi parametri in niso pojasnjeni s posameznim parametrom. Podprta je bila teza, da fotografski jezik svetlobe ne temelji zgolj na estetski konvenciji, temveč na merljivih fizioloških in zaznavnih mehanizmih.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-09 09:00:40</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187142</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 116195</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
