<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Etični izzivi uporabe umetne inteligence pri oskrbi ljudi z demenco</dc:title><dc:creator>Sedelšak,	Ajda	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kejžar,	Anamarija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>demenca</dc:subject><dc:subject>umetna inteligenca</dc:subject><dc:subject>etični izzivi</dc:subject><dc:subject>socialno delo</dc:subject><dc:subject>oskrba oseb z demenco.</dc:subject><dc:description>Demenca predstavlja enega največjih zdravstvenih in socialnih izzivov sodobne družbe. Zaradi staranja prebivalstva število oseb z demenco narašča, hkrati pa se povečujejo potrebe po kakovostni, dostopni in človeku prilagojeni oskrbi. Umetna inteligenca se v zadnjih letih vse pogosteje pojavlja kot podporno orodje pri diagnostiki, spremljanju bolezni, zagotavljanju varnosti ter podpori pri vsakodnevnem življenju oseb z demenco. Ob številnih prednostih pa njena uporaba odpira tudi pomembna etična vprašanja.
Namen diplomskega dela je bil raziskati možnosti uporabe umetne inteligence pri oskrbi ljudi z demenco, prepoznati etične dileme, ki spremljajo njeno uporabo, ter osvetliti vlogo socialnega dela pri zagotavljanju etično odgovorne in človeku usmerjene uporabe tehnologij. Raziskava je temeljila na kvalitativni analizi literature. V analizo je bilo vključenih sedemnajst znanstvenih in strokovnih virov, pridobljenih iz različnih bibliografskih baz in strokovnih publikacij.
Rezultati raziskave kažejo, da se umetna inteligenca pri oskrbi oseb z demenco uporablja predvsem za zgodnje prepoznavanje bolezni, podporo diagnostiki, spremljanje zdravstvenega stanja, personalizacijo oskrbe ter razvoj podpornih tehnologij, kot so pametni domovi, nosljive naprave in socialni roboti. Analiza literature je pokazala, da so med najpogosteje izpostavljenimi etičnimi dilemami vprašanja zasebnosti, informiranega soglasja, nadzora uporabnikov, algoritmične pristranskosti in zmanjševanja človeškega stika v oskrbi. Pomembna ugotovitev raziskave je tudi, da lahko umetna inteligenca prispeva k večji samostojnosti in kakovosti življenja oseb z demenco, vendar le ob doslednem spoštovanju njihovih pravic, dostojanstva in avtonomije.
Ugotovitve raziskave poudarjajo pomembno vlogo socialnega dela pri zaščiti pravic oseb z demenco, zagovorništvu uporabnikov ter zagotavljanju etične uporabe umetne inteligence. Diplomsko delo prispeva k boljšemu razumevanju povezave med umetno inteligenco, demenco in socialnim delom ter opozarja na potrebo po nadaljnjem raziskovanju in razvoju človeku usmerjenih tehnoloških rešitev.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-09 09:00:09</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187131</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 58539</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
