<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Senčno gledališče kot pedagoško orodje: primerjava v dveh izobraževalnih okoljih</dc:title><dc:creator>Belingar,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Korošec,	Helena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šukljan,	Helena	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>senčno gledališče</dc:subject><dc:subject>ustvarjalni proces</dc:subject><dc:subject>sodelovanje</dc:subject><dc:subject>lutka</dc:subject><dc:subject>načrtovanje predstave</dc:subject><dc:description>Senčno gledališče je ustvarjalna, izrazna in sodelovalna dejavnost v vrtcu in visokošolskem izobraževanju. V teoretičnem delu predstavljam razvoj gledališke umetnosti, zgodovino in vrste lutk, posebnosti senčnega gledališča ter pomen lutke kot didaktičnega sredstva v vzgojno-izobraževalnem procesu. Poseben poudarek je namenjen vlogi vzgojitelja oziroma mentorja pri načrtovanju, motiviranju, usmerjanju in evalvaciji lutkovnih dejavnosti. Ugotovitve literature kažejo, da lutka otrokom omogoča varnejše izražanje, spodbuja domišljijo, izboljšujejo komunikacijo, socialne odnose in ustvarjalnost ter predstavlja pomembno povezavo med igro, učenjem in umetniškim izražanjem.

Empirični del temelji na deskriptivni metodi pedagoškega raziskovanja. Podatki so bili zbrani z mojo aktivno udeležbo v procesu, med katerim sem spremljala dva projekta senčnega gledališča: v vrtčevski skupini otrok, starih od štiri do šest let, in v skupini študentk predšolske vzgoje pri predmetu Lutkarstvo na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. V vrtcu je bil izveden projekt Dve zame, ena zate, pri katerem so otroci skozi igro, raziskovanje in izdelovanje lutk postopoma razvijali lastno predstavo senčnega gledališča. Na fakulteti pa je potekal projekt Krila upanja, kjer smo študentke skozi daljši ustvarjalni proces oblikovale predstavo po mitu o Dedalu in Ikarju.

Rezultati raziskave so pokazali, da senčno gledališče pozitivno vpliva na ustvarjalnost, sodelovanje in izražanje tako otrok kot študentk, vendar se ustvarjalni proces med skupinama razlikuje. Pri otrocih je proces bolj spontan, igriv in vezan na raziskovanje ter simbolno igro, medtem ko je pri študentkah bolj načrtovan, reflektiran in usmerjen v razvoj strokovnih in umetniških kompetenc. Pomembno vlogo v obeh okoljih ima mentor oziroma vzgojitelj, ki z načrtovanjem, organizacijo prostora, motivacijo in prilagajanjem dejavnosti spodbuja sodelovanje ter ustvarja varno in spodbudno okolje za izražanje. Senčno gledališče predstavlja pomembno pedagoško in umetniško sredstvo, ki omogoča celostni razvoj posameznika ter spodbuja ustvarjalno sodelovanje v različnih vzgojno-izobraževalnih okoljih.</dc:description><dc:publisher>S. Belingar</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-09 08:30:19</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187098</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 792.97:373.2(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 209848</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 290617347</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
