<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Definicija in pomen naključij v likovni umetnosti</dc:title><dc:creator>Markič,	Katarina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Brumen-Čop,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>umetnost</dc:subject><dc:subject>likovna umetnost</dc:subject><dc:subject>slikarstvo</dc:subject><dc:subject>naključja v likovni umetnosti</dc:subject><dc:subject>definicija naključij v likovni umetnosti</dc:subject><dc:subject>pomen naključij v likovni umetnosti</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava definicijo in pomen naključij v likovni umetnosti. Izhodišče za to delo je bilo opažanje naključnih pojavov med lastnim ustvarjalnim procesom, predvsem pri zlivanju in razlivanju akrilne barve po slikarski površini. Naključje je v likovni umetnosti povezano z nepredvidljivimi pojavi, ki nastanejo zaradi vpliva materiala, gibanja, fizikalnih dejavnikov ali drugih okoliščin. Umetnik jih lahko sprejme, zavrne ali vključi v nadaljnje ustvarjanje.
V teoretičnem delu so predstavljeni pomen in različne opredelitve naključja, njegov pojav pri delih izbranih umetnikov in načini, na katere so ga ti umetniki uporabljali. Obravnavani so Leonardo da Vinci, Edgar Degas, Max Ernst, Marcel Duchamp, Hans (Jean) Arp in Jackson Pollock, pri katerih naključje nastopa kot izhodišče, del umetniškega procesa, materialni učinek ali načrtno sprožen pojav. Pozornost je namenjena razlikovanju med naključji, ki nastanejo spontano in jih umetnik naknadno uporabi, ter naključji, ki so načrtno sprožena v okviru izbranega postopka.
V praktičnem delu so predstavljena moja dela, nastala z zlivanjem, nagibanjem in obračanjem slikarske površine. Analiza ustvarjalnega procesa je pokazala, da se naključje v mojih delih pojavlja predvsem v začetnem procesu zlivanja barve in nagibanja površine pod različnimi koti. V nastalih oblikah sem prepoznavala različne podobe in jih ponekod dopolnila s slikanjem. Ugotovljeno je bilo, da moj ustvarjalni proces temelji na prepletanju naključja in namernosti ter se povezuje predvsem s postopki Jacksona Pollocka, Marcela Duchampa in Maxa Ernsta.</dc:description><dc:publisher>K. Markič</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-09 08:30:15</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187097</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 7(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 209847</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 290616579</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
