<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv receptorja GPR27 na organizacijo citoskeleta in mehanske lastnosti astrocitov</dc:title><dc:creator>Gale,	Jan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jorgačevski,	Jernej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>AFM</dc:subject><dc:subject>detektor Airyscan</dc:subject><dc:subject>astrociti</dc:subject><dc:subject>citoskelet</dc:subject><dc:subject>GPR27</dc:subject><dc:subject>STED</dc:subject><dc:subject>Youngov modul</dc:subject><dc:description>Astrociti, najštevilčnejše celice glije, so morfološko plastične celice centralnega živčnega sistema. Vse več dokazov kaže, da noradrenalin (NA) pomembno uravnava spremembe v njihovi morfologiji, kot je tvorba celičnih podaljškov, kar pa je neposredno povezano z reorganizacijo citoskeleta in posledično mehanskimi lastnostmi celic. GPR27 je receptor sirota iz družine z G-proteini sklopljenih receptorjev, katerega vloga v astrocitih še ni pojasnjena. V magistrskem delu smo raziskovali vpliv GPR27 in NA na organizacijo citoskeleta ter mehanske lastnosti mišjih astrocitov. Z visokoločljivostno mikroskopijo STED in mikroskopijo z detektorjem Airyscan smo analizirali organizacijo in prostorsko zasedenost aktinskih filamentov, mikrotubulov in intermediarnih filamentov fiksiranih celic, z mikroskopijo atomskih sil (AFM) pa smo določili Youngov modul živih celic, ki odraža togost oz. elastičnost celic. NA je povzročil reorganizacijo vseh treh citoskeletnih omrežij, vendar je bila odvisnost odziva od GPR27 različna. Najizrazitejši vpliv GPR27 smo ugotovili pri aktinskem citoskeletu. Pri astrocitih divjega tipa je NA povečal vzporednost in gostoto aktinskega omrežja ter njegovo prostorsko zasedenost na ravni celotne celice in periferne regije, medtem ko pri GPR27 KO primerljivega odziva ni bilo oz. je bila sprememba vzporednosti nasprotna. Gostota mikrotubulnega omrežja in omrežja intermediarnih filamentov se je po tretiranju z NA povečala neodvisno od genotipa. Pri mikrotubulih je NA povečal tudi prostorsko zasedenost celotne celice ter perinuklearne in periferne regije, medtem ko se je pri intermediarnih filamentih od genotipa odvisna sprememba pokazala predvsem perinuklearno. Rezultati kažejo, da GPR27 predvsem modulira aktinsko plastičnost astrocitov ob adrenergični stimulaciji. Razlike med genotipoma so bile pri nekaterih parametrih prisotne že pred stimulacijo. Kljub citoskeletnim spremembam vpliva GPR27 ali NA na mehanske lastnosti celic nismo potrdili. Youngov modul se ni razlikoval ne glede na genotip ne tretma, medtem ko je bil pri vseh celicah značilno višji na periferiji kot pa nad jedrom.</dc:description><dc:publisher>[J. Gale]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-09 07:18:17</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187076</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 576.31:577.175.5(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 287563</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 290480899</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
