<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Izvor in analiza sevov bakterije Escherichia coli, izoliranih iz pritokov, iztoka in vode Blejskega jezera</dc:title><dc:creator>Košmrlj,	Nuša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ambrožič Avguštin,	Jerneja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Čremožnik Zupančič,	Jerneja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>E. coli</dc:subject><dc:subject>Blejsko jezero</dc:subject><dc:subject>geni za dejavnike virulence</dc:subject><dc:subject>sezonska dinamika</dc:subject><dc:subject>qPCR</dc:subject><dc:description>Escherichia coli (E. coli) je genetsko raznolika bakterijska vrsta, običajno povezana s črevesnim mikrobiomom toplokrvnih živali, čeprav rezultati nedavnih študij nakazujejo, da lahko nekateri sevi preživijo in se razmnožujejo tudi v okolju. Znotraj vrste se sevi razlikujejo po prisotnosti genov za dejavnike virulence, zaradi česar lahko predstavljajo različno zdravstveno tveganje za ljudi in živali. Blejsko jezero, eno najbolj obiskanih alpskih jezer v Sloveniji, je zaradi turizma, kmetijske dejavnosti in poselitve v prispevnem območju, izpostavljeno vnosu različnih mikroorganizmov, tudi E. coli. V magistrskem delu smo preučili raznolikost in potencialno patogenost izolatov E. coli, osamljenih iz vode Blejskega jezera, njegovih pritokov in iztoka. Skupno smo osamili 1543 izolatov E. coli, pri katerih smo z metodo ERIC-PCR in filogenetskim razvrščanjem po prenovljeni metodi Clermont in sod. (2013) določili klonalnost ter filogenetsko pripadnost. Za nadaljnjo analizo smo izbrali 745 neklonalnih izolatov, pri katerih smo z metodo PCR preverili prisotnost izbranih genov za dejavnike virulence, ter ugotavljali hemolitično aktivnost in sposobnost razgradnje laktoze. Največ neklonalnih izolatov je bilo osamljenih iz pritokov (79,73 %)  v času nekopalne sezone (75,30 %) ter uvrščenih v filogenetski skupini B1 (27,92 %) in A (25,50 %). Pri vseh izolatih smo potrdili vsaj en gen za dejavnik virulence, med vsemi analiziranimi geni pa je bil najpogosteje zaznan gen fimH (93,56 %), sledili pa so mu geni irp2, fluA, traT in kpsMTII. Večina genov, povezanih z dejavniki virulence, je bila pogosteje prisotna pri izolatih iz pritokov, kar kaže na pomemben vpliv zunanjih virov onesnaženja. Prisotnost potencialnega fekalnega onesnaženja v pritokih smo dodatno potrdili z uporabo označevalca GenBac3 in metodo qPCR. Skupni rezultati raziskave kažejo, da pritoki predstavljajo pomemben vir vnosa potencialno virulentnih sevov E. coli v Blejsko jezero skozi celo leto, pri čemer na njihovo pojavnost pomembno vplivajo različni antropogeni dejavniki, predvsem kmetijska dejavnost, neurejenost odvajanja komunalne vode ter sezonsko pogojene človekove aktivnosti.</dc:description><dc:publisher>[N. Košmrlj]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-09 07:17:32</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>187070</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 579.68(285Blejsko jezero)(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 287557</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 290478851</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
