Inhibitorno delovanje derivatov hidroksinaftojske kisline na proteinske tarče WrbA, Ffp1 in Ffp2Plantan, Mia (Avtor) Novinec, Marko (Mentor) antibiotikiodpornosthidroksinaftojska kislinaNAD(P)H:kinon oksidoreduktazaŽe od prvih začetkov razvoja antibiotikov se srečujemo z bakterijsko odpornostjo. Ta predstavlja velik problem sodobne medicine in zato zahteva čedalje hitrejše in učinkovitejše iskanje novih protimikrobnih spojin ter njihovih proteinskih tarč. Derivati hidroksinaftojskih kislin so biološko aktivne male molekule, ki so do sedaj pokazale inhibitorno aktivnost predvsem na rast grampozitivnih bakterijskih sevov. V bakterijah sevov E. coli in S. aureus so bile identificirane njihove proteinske tarče, to so flavodoksinu podobni encimi WrbA iz E. coli, ter homologa Ffp1 in Ffp2 iz S. aureus. Cilj diplomske naloge je bil dopolniti dosedanje raziskave inhibitornega delovanja hidroksinaftojskih kislin na WrbA, Ffp1 in Ffp2 ter potrditi, da so spojine v encimski reakciji in samostojno stabilne. 1-hidroksi-2-naftojska kislina je že v prejšnjih raziskavah pokazala inhibitorno delovanje tako na rast bakterij kot na aktivnost omenjenih encimov. Določili smo IC50 vrednosti za vse tri encime, ki so znašale za WrbA (314  53,1) M, za Ffp1 (12,2  1,75) M in za Ffp2 (22,9  1,79) M. Derivata 1-metoksi-2-naftojska kislina in metil 1-hidroksi-2-naftoat, ki smo ju preizkušali v okviru te naloge, nista pokazala inhibitornega učinka na rast bakterij. S testi inhibicije na bakterijskih encimih smo ugotovili, da delujeta inhibitorno, vendar v manjši meri kot 1‑hidroksi‑2‑naftojska kislina. IC50 vrednost je pri 1-metoksi-2-naftojski kislini za encim WrbA znašala (2020  1361) M, za Ffp1 (299,2  51,52) M in za Ffp2 (197,2  22,58) M. Za metil 1-hidroksi-2-naftoat je bila inhibicija aktivnosti zelo slaba, zato smo vrednost IC50 določili le pri encimu Ffp2, znašala je (737,3  3232) M. Iz tega lahko sklepamo, da imata karboksilna (-COOH) in hidroksilna (-OH) skupina pomembno vlogo pri vezavi na encim in učinkovitosti delovanja hidroksinaftojskih kislin. Ker je bila spojina z modificirano karboksilno skupino najmanj učinkovita, ima verjetno večji pomen pri pravilni vezavi kot hidroksilna skupina, pri kateri je modifikacija povzročila manjši upad učinkovitosti. Po analizi s HPLC se je izkazalo, da so vse spojine stabilne, kar potrjuje interpretacijo testov inhibicije in predstavlja pomemben pogoj za nadaljnji razvoj v potencialne protimikrobne učinkovine. Pokazali smo tudi, da se spojine v encimski reakciji ne pretvarjajo ter v njej sodelujejo le kot klasični encimski inhibitorji in ne kot kofaktorski ali substratni analogi. Dobljeni rezultati predstavljajo pomembno osnovo za nadaljnje raziskave hidroksinaftojskih kislin kot potencialnih protimikrobnih učinkovin.20262026-09-08 10:35:01Diplomsko delo/naloga187015VisID: 26052sl