Epidemiology of periprosthetic proximal femur fractures in SloveniaJelenc, Urban (Avtor) Vojković, Rok (Avtor) Mavčič, Blaž (Avtor) obprotezni zlomproksimalna stegnenicaartroplastika kolkaepidemiologijaZlom stegnenice ob vstavljeni endoprotezi kolka v proksimalnem delu stegnenice, tj. obprotezni zlom proksimalne stegne-nice (PPF), je eden od treh najpogostejših zapletov v prvih 6 mesecih po totalni artroplastiki kolka (THA) in najpogostejša indikacija za revizijsko operacijo v prvih letih po vstavitvi endoproteze. Zaradi staranja prebivalstva in vse večjega števila vstavljenih endoprotez kolka pri starejših postajajo PPF izziv za ortopedske kirurge. Namen tega preglednega članka je predstaviti epidemiologijo, diagnosticiranje, klasifikacijo in možnosti zdravljenja PPF s poudarkom na Republiki Sloveniji in izvirnih podatkih o tveganju za obprotezni zlom v kohortah operiranih bolnikov v osrednji slovenski terciarni ortopedski bolnišnici – na Ortopedski kliniki, UKC Ljubljana.Trenutna pojavnost PPF v Sloveniji je še vedno v območju 1,6–2,2 % celotnega števila primarnih artroplastik kolka s pri-bližno 70 revizijskimi kirurškimi posegi zaradi obproteznih zlomov na leto po vsej državi. Takšna pojavnost je zelo podobna kot v Nemčiji in Skandinaviji. Poleg starosti, osteoporoze, mišično-skeletne oslabelosti, neustreznih pripomočkov za hojo, uporabe psihoaktivnih zdravil in nezadostne pomoči pri vsakodnevnih aktivnostih je eden od neodvisnih dejavnikov tve-ganja za PPF izbira brezcementnih femoralnih endoprotez pri starejših. V isti slovenski terciarni ortopedski bolnišnici je pričakovana 20-letna kumulativna pojavnost PPF med različnimi femoralnimi vsadki znašala od 1,2–10,0 %. Najpogosteje se uporablja klasifikacija za odločanje o zdravljenju PPF po Vancouverski klasifikaciji in njenem nasledniku New Unified Classification System. Višja povprečna starost, obremenjenost s spremljajočimi boleznimi ob primarni THA, razširjenost osteoporoze in zahtevnejša populacija bolnikov glede mišično-skeletne gibljivosti bodo v naslednjih dveh desetletjih ver-jetno prispevali k povečanju stopnje PPF v Sloveniji in po svetu20262026-09-08 09:34:03Članek v reviji187001UDK: 616.72-072.1ISSN pri članku: 1318-0347DOI: 10.6016/ZdravVestn.3477COBISS_ID: 288006659sl