<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Epidemiology of periprosthetic proximal femur fractures in Slovenia</dc:title><dc:creator>Jelenc,	Urban	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vojković,	Rok	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mavčič,	Blaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>obprotezni zlom</dc:subject><dc:subject>proksimalna stegnenica</dc:subject><dc:subject>artroplastika kolka</dc:subject><dc:subject>epidemiologija</dc:subject><dc:description>Zlom stegnenice ob vstavljeni endoprotezi kolka v proksimalnem delu stegnenice, tj. obprotezni zlom proksimalne stegne-nice (PPF), je eden od treh najpogostejših zapletov v prvih 6 mesecih po totalni artroplastiki kolka (THA) in najpogostejša indikacija za revizijsko operacijo v prvih letih po vstavitvi endoproteze. Zaradi staranja prebivalstva in vse večjega števila vstavljenih  endoprotez  kolka  pri  starejših  postajajo  PPF  izziv  za  ortopedske  kirurge.  Namen  tega  preglednega  članka  je  predstaviti epidemiologijo, diagnosticiranje, klasifikacijo in možnosti zdravljenja PPF s poudarkom na Republiki Sloveniji in izvirnih podatkih o tveganju za obprotezni zlom v kohortah operiranih bolnikov v osrednji slovenski terciarni ortopedski bolnišnici – na Ortopedski kliniki, UKC Ljubljana.Trenutna pojavnost PPF v Sloveniji je še vedno v območju 1,6–2,2 % celotnega števila primarnih artroplastik kolka s pri-bližno 70 revizijskimi kirurškimi posegi zaradi obproteznih zlomov na leto po vsej državi. Takšna pojavnost je zelo podobna kot v Nemčiji in Skandinaviji. Poleg starosti, osteoporoze, mišično-skeletne oslabelosti, neustreznih pripomočkov za hojo, uporabe psihoaktivnih zdravil in nezadostne pomoči pri vsakodnevnih aktivnostih je eden od neodvisnih dejavnikov tve-ganja  za  PPF  izbira  brezcementnih  femoralnih  endoprotez  pri  starejših.  V  isti  slovenski  terciarni  ortopedski  bolnišnici  je  pričakovana 20-letna kumulativna pojavnost PPF med različnimi femoralnimi vsadki znašala od 1,2–10,0 %. Najpogosteje se uporablja klasifikacija za odločanje o zdravljenju PPF po Vancouverski klasifikaciji in njenem nasledniku New Unified Classification  System.  Višja  povprečna  starost,  obremenjenost  s  spremljajočimi  boleznimi  ob  primarni  THA,  razširjenost  osteoporoze in zahtevnejša populacija bolnikov glede mišično-skeletne gibljivosti bodo v naslednjih dveh desetletjih ver-jetno prispevali k povečanju stopnje PPF v Sloveniji in po svetu</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-08 09:34:03</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>187001</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616.72-072.1</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 1318-0347</dc:identifier><dc:identifier>DOI: 10.6016/ZdravVestn.3477</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 288006659</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
