<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Umetniška razstava skozi objektiv</dc:title><dc:creator>Grmek,	Klara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Starešinič,	Marica	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Godler,	Marjetka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>umetniška razstava</dc:subject><dc:subject>video dokumentacija</dc:subject><dc:subject>percepcija gledalca</dc:subject><dc:subject>montaža</dc:subject><dc:subject>fotografija</dc:subject><dc:subject>avtorski pristop.</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu je bila obravnavana umetniška razstava kot medij ter vpliv njene fotografske in video dokumentacije na percepcijo gledalca. Namen raziskave je bil analizirati, kako elektronski mediji preoblikujejo izkušnjo razstavnega prostora ter kako tehnične in estetske odločitve vplivajo na dojemanje umetniških del.
V eksperimentalnem delu je bila dokumentirana umetniška razstava Modri planet v Centru Ivana Hribarja v Trzinu. Dokumentacija zajema tudi del z intervjujem, tako v razstavnem prostoru kot tudi v fotografskem studiu. Uporabljena je bila kombinacija video in fotografske opreme, vključno z digitalno kamero Blackmagic Pocket Cinema Camera 4K ter fotoaparati Nikon Z6 II, Sony A6400 in Canon EOS 200D. Celoten proces je zajemal načrtovanje snemanja, izbiro kadrov, nastavitev tehničnih parametrov (zaslonka, čas osvetlitve, občutljivost ISO), zajem intervjuja ter postprodukcijo v programih DaVinci Resolve in Adobe Lightroom. Poseben poudarek je bil namenjen montaži, ritmu, uporabi dodatnih kadrov in povezavi vizualnega ter zvočnega materiala.
V nalogi smo postavili sledeče raziskovalne hipoteze:
-	Različni produkcijski pristopi pomembno vplivajo na način predstavitve umetnice in njenega dela ter omogočajo oblikovanje smiselno povezanega in enotnega video izdelka.
-	Izbira lokacije snemanja bistveno vpliva na vizualno predstavitev umetniških del ter na celostno dojemanje razstave v video dokumentaciji.
-	Svetlobni pogoji in izbira osvetlitve pomembno vplivajo na kakovost vizualnega zapisa ter na zaznavo barv, tekstur in atmosfere umetniških del.
Rezultati so pokazali, da video kot medij bistveno vpliva na način zaznave razstave. Linearna narativna struktura, podprta z intervjujem in dodatnimi kadri, omogoča boljše razumevanje umetniškega dela in ustvarjalnega procesa, hkrati pa gledalčevo izkušnjo usmerja in strukturira. Ugotovljeno je bilo, da tehnične odločitve, kot so izbira kadra, svetlobe, objektiva in montažnega ritma, pomembno vplivajo na interpretacijo razstavnega prostora.
Na podlagi raziskave je bilo ugotovljeno, da dokumentacija razstave ne predstavlja nevtralnega zapisa, temveč avtorsko interpretacijo, ki oblikuje novo medijsko izkušnjo. Elektronski mediji omogočajo večjo dostopnost in trajnost razstav, hkrati pa preoblikujejo njihovo percepcijo.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-08 09:00:38</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186984</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 116055</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
