Jezik kot pravni privilegij: presoja jasnosti in določnosti zakonskih določb v praksi Ustavnega sodišča RS z vidika dostopnosti pravnega jezikaReher Cizej, Špela (Avtor) Škrubej, Katja (Mentor) pravni jezikjasnost in določnost predpisovrazumljivostpravna državaUstavno sodišče RSESČPustaljene metode razlagereferenčni naslovniknedoločni pravni pojmiMagistrsko delo obravnava presojo jasnosti in določnosti zakonskih določb v praksi Ustavnega sodišča (US), zlasti z vidika dostopnosti pravnega jezika. Izhodiščna teza je, da jezik prava deluje kot socialnovrednostni privilegij: pravna pravila so lažje dostopna tistim, ki obvladajo pravno terminologijo in ustaljene metode razlage. Odločbe sem pridobila prek programskega vmesnika (API) na osnovi izbranih iskalnih terminov. Iz prvotnih 1226 odločitev sem izbrala korpus 165 odločb za kvantitativno analizo metapodatkov, nato pa z namenskim vzorčenjem še ožji korpus 35 odločb za kvalitativno analizo. Izkaže se, da US uporablja konsistenten standard: določba je dovolj jasna, če je njeno vsebino mogoče ugotoviti z ustaljenimi metodami razlage, pri čemer se standard stopnjuje glede na varovano dobrino in je najstrožji v kaznovalnem pravu. Zatrjevane nejasnosti sem razvrstila v štiri tipe: jezikovna nejasnost, nedoločni pravni pojmi, neločljivost kaznivih ravnanj in pravne praznine. Ključna ugotovitev je obstoj razkoraka med načelno zahtevo po dostopnosti predpisov naslovnikom in dejanskim merilom presoje, saj formula ustaljenih metod razlage ne meri razumljivosti besedila, temveč zmožnost pravno usposobljenega razlagalca, da rekonstruira vsebino norme (ex post). Merilo povprečnega, pravno neizobraženega naslovnika se pojavi le prehodno. Tudi standard predvidljivosti po praksi ESČP privilegija ne blaži, saj dopušča oporo na pravni nasvet in sodno razlago. Na podlagi literature in analize sklenem, da US in ESČP jezikovni privilegij pretežno reproducirata, del nedoločenosti pa izhaja iz lastnosti jezika in prava. Ključno je razlikovati med legitimno, neizogibno nedoločenostjo in nedostopnostjo, ki bi jo lahko preprečili ali jo omilili, kar pa ni le stvar jezikovne poenostavitve, temveč tudi jasne nomotehnike, upoštevanja naslovnikov pri pripravi predpisov ter dostopnosti pravnega znanja in svetovanja.Š. Reher Cizej20262026-09-08 09:00:22Magistrsko delo/naloga186981UDK: 347.9: 340.113(043.2)VisID: 141127COBISS_ID: 290447875sl